Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Napovedi o zdravju gozdov / Napoved

GIS
Izvirni znanstveni članekNapovedi o zdravju gozdov, 2014
DOI: 10.20315/NZG.20

Trendi in napovedi gostote populacij smrekovih podlubnikov po žledolomu 2014 v Sloveniji: stanje pomlad 2014

Maarten de GROOT*

Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana

*maarten.degroot@gozdis.si

Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, prva generacija, prenamnožitev, navadna smreka, napoved

Izvleček

Analizirali smo trende gostote populacij osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus) spomladi leta 2014 in predvideli nadaljnje prenamnožitve. Vrsti I. typographus in P. chalcographus smo lovili s kontrolno-lovnimi pastmi tipa Theyson®, ki so bile opremljene z vrstno specifičnimi feromoni. Pasti smo nastavili po vsej Sloveniji in jih pregledovali vsaka dva tedna. Pri analizi smo upoštevali samo pasti, ki so bile pregledane najmanj petkrat. V analizo smo vzeli naslednje spremenljivke: kumulativno število ulovljenih hroščev kot odvisno spremenljivko ter posamezne pasti in dan v letu kot neodvisni spremenljivki. Populacije vrste I. typographus v nižinah in predvsem na vzhodu države so narasle preko praga za prenamnožitev, ki ga predstavlja 9.000 hroščev na past. V gozdnogospodarskem območju (GGO) Postojna se je prvo rojenje I. typographus začelo pojavljati konec maja, medtem ko je bil začetek drugod zgodnejši. Napovedi so pokazale, da bo v povprečju število hroščev ostalo nizko v prvi generaciji, toda v skoraj vseh GGO-jih je bil v več pasteh presežen prag za prenamnožitev. Pri populacijah vrste P. chalcographus smo zasledili podobne trende kot pri populacijah vrste I. typographus. Najvišje povprečno število je bilo v pasteh v GGO Sežana in Celje, najnižje povprečno število pa v GGO Postojna in Novo mesto. Največji ulov v posamezni pasti je bil zabeležen v GGO Celje, kjer je bilo v eni pasti ujetih 489.000 hroščev. Z ugotovljenimi trendi lahko napovemo morebitne prenamnožitve smrekovih podlubnikov v prihodnjem letu.

Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, prva generacija, prenamnožitev, navadna smreka, napoved

Uvod

Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) in šesterozobi smrekov lubadar (Pityogenes chalcographus L.) sodita med najbolj nevarne gozdne škodljivce na navadni smreki (Wermelinger, 2004). Leta 2012 je bilo v Sloveniji z vrsto I. typographus napadeno in posekano 234.487 m3 navadne smreke (ZGS, 2013). I. typographus je vrsta, ki v glavnem napada oslabela drevesa. V primeru velikih populacij pa lahko uničijo celo zdrava drevesa. P. chalcographus napade del drevesa s tanjšim lubjem zaradi česar drevo oslabi. Populacijska dinamika I. typographus in P. chalcographus je zelo odvisna od razpoložljivih virov, kot so oslabljene ali posekane smreke (Okland in Berryman, 2004). Kombinacija spremenljivega podnebja z dolgimi obdobji suše in sajenje smrek v za njih neprimernih območjih oslabi mnogo smrek. Posledično številčnost populacij lubadarjev silovito naraste.

V zadnjih nekaj letih so bila v Sloveniji dolga obdobja suše. To se je odrazilo v naraščajočem številu podlubnikov in sanitarnih posekih (osebni vir, M. Kolšek). Februarja 2014 je žled prizadel velik del Slovenije in imel poguben učinek na gozdno drevje. Znano je, da se gostota populacij lubadarjev poveča po naravni nesreči, kot je npr. obsežen vetrolom (Wichmann in Ravn, 2001; Okland in Berryman, 2004; Eriksson in sod., 2005; Eriksson in sod., 2008; Komonen in sod., 2011). Po žledolomu v Sloveniji se je pospravljanje podrtih iglavcev pričelo takoj, da ne bi posledično prišlo do zelo hudih težav še zaradi podlubnikov.

Da bi opazili učinek sanacije žledoloma na številčnost lubadarjev, je pomembno spremljati gostoto njihovih populacij. V Sloveniji je prenamnožitev vrste I. typographus definirana s pragom 9000 hroščev na past ob koncu prve generacije (RS, 2009). Ko je prenamnožitev zaznana, je treba izvesti ukrepe za zatiranje (Jurc in Kolšek, 2012). Pomembne so tudi napovedi morebitnih prenamnožitev v prihodnosti. Ogris (2014) je razvil metodo integracije sistema spremljanja ulova I. typographus v kontrolnih pasteh, izračuna konca prve generacije in napovedi števila hroščev ob koncu prve generacije. Vendar pa njegove napovedi števila hroščev ob koncu prve generacije temeljijo na predpostavki, da je ulov v kontrolno past med zadnjima praznjenjema enakomeren. V naši raziskavi smo uporabili izboljšano metodo za izdelavo napovedi gostote populacije osmerozobega smrekovega lubadarja.

Cilj raziskave je bil napovedovanje trendov gostot populacij vrst I. typographus in P. chalcographus spomladi po žledolomu februarja 2014. Najprej smo izmerjene trende preučili za obe vrsti tako za področja, ki jih je žled prizadel, kot za tista, ki jih ni. Nato smo prikazali gibanje trendov skozi čas s kumulativnim ulovom števila hroščev na past. Modelne napovedi smo ovrednotili z merjenimi podatki o ulovu v kontrolno-lovne pasti. Ker sta datum konca prve generacije in vrednost praga prenamnožitve znana samo za vrsto I. typographus, smo napovedi pripravili samo za to vrsto.

Materiali in metodeMetode

Rezultati

Ips typographus

Naraščanje števila hroščev I. typographus je bilo odvisno od lokacije (slika 1, preglednica 1). V GGO Bled in GGO Slovenj Gradec število hroščev na past ni doseglo praga 9000. V GGO Kočevje, GGO Ljubljana, GGO Nazarje, GGO Novo mesto, GGO Postojna in GGO Tolmin je bilo nad pragom 9000 hroščev na past manj kot 10 % pasti. V GGO Brežice, Celje, Maribor, Murska Sobota in Sežana pa je bilo 9000 hroščev na past preseženih v več kot 10 % pasti.

Med različnimi GGO je bila velika razlika v nastopu začetka prve generacije in pri datumu, ko je bilo v pasteh preseženih 9000 hroščev na past: GGO Brežice, GGO Celje, GGO Ljubljana, GGO Maribor, GGO Novo mesto, GGO Murska Sobota, GGO Sežana, GGO Slovenj Gradec in GGO Tolmin (slika 1). Samo v GGO Bled in GGO Postojna pride do poznega začetka prve generacije. Zanimivo je, da datum, ko ulov v pasteh preseže 9000 osebkov, ne kaže istih trendov kot datum začetka prve generacije. GGO Brežice, GGO Celje, GGO Murska Sobota, GGO Ljubljana in GGO Tolmin se zvrstijo v začetku maja, GGO Maribor, GGO Nazarje, GGO Novo mesto pa konec maja ali v začetku junija. Prvi datum, ko je bilo v pasti več kot 9000 hroščev, je bil konec junija v GGO Kočevje, GGO Postojna in GGO Sežana.

Slika

Slika 1: Kumulativno naraščanje osebkov Ips typographus v sezoni 2014 do 11. 7. 2014 v Sloveniji za različne GGO. Datum je prikazan kot dan v letu. Črna horizontalna črta označuje prag 9000 hroščev. Preglednica 1: Statistika števila osebkov Ips typographus v kontrolno-lovnih pasteh v 2014 do 11. 7. 2014
GGO Število pasti (> 5 ponovitev) Datum prvega opažanja več kot 9000 osebkov na past Datumi zadnjega opazovanja Povprečno zadnje opaženo število osebkov na past / GGO Najmanjše zadnje opaženo število osebkov na past / GGO Največje zadnje opaženo število osebkov na past / GGO % pasti z več kot 9000 osebki
Bled 7   18. 6. 2014–2. 7. 2014 2.370 100 6.400 0
Brežice 68 5.5.2014 11. 6. 2014–9. 7. 2014 9.828 800 76.000 32
Celje 68 9.5.2014 11. 6. 2014–7. 7. 2014 9.108 824 28.000 46
Kočevje 101 2.7.2014 3. 6. 2014–9. 7. 2014 1.321 0 11.760 3
Ljubljana 85 10.5.2014 3. 6. 2014–10. 7. 2014 3.341 0 16.000 8
Maribor 25 28.5.2014 20. 6. 2014–4. 7. 2014 8.703 380 27.800 44
Murska Sobota 23 7.5.2014 1. 7. 2014–9. 7. 2014 18.738 7.848 48.000 83
Nazarje 37 30.5.2014 16. 6. 2014–8. 7. 2014 3.545 1.200 21.800 5
Novo mesto 47 5.6.2014 19. 5. 2014–19. 6. 2014 1.680 40 10.200 2
Postojna 48 26.6.2014 11. 6. 2014–10. 7. 2014 2.643 0 12.380 8
Sežana 5 20.6.2014 23. 6. 2014–2. 7. 2014 8.688 5.820 11.560 40
Slovenj Gradec 63   27. 6. 2014–9. 7. 2014 3.873 680 8.600 0
Tolmin 10 12.6.2014 7. 7. 2014–10. 7. 2014 2.896 300 24.200 10

Slika

Slika 2: Razsevni diagram opazovanih in napovedanih količin ulovljenih osebkov Ips typographus v kontrolno-lovne pasti v 2014 do 11. 7. 2014. Diagonalna črtkana črta je prikazana kot primer, ko bi opazovane in napovedane vrednosti povsem sovpadale. Vertikalna in horizontalna črta prikazujeta prag 9000 hroščev.

Za vrsto I. typographus se model sestoji iz identifikacije pasti in dneva v letu ter interakcije med obema spremenljivkama. Korelacija med dnevom v letu in kumulativnim številom ulova je bila pozitivna. Interakcija kaže, da so bili za vsako past ugotovljeni različni nakloni. Model smo uporabili za napoved števila hroščev na zadnji termin opazovanja. Pokazalo se je, da model podatke napoveduje dobro (prilagojen R2 glede na stopinje prostosti = 0,8246), čeprav kaže tendenco napovedovanja višjih vrednosti velikih števil, kot jih poda opazovanje (slika 2, preglednica 2).

Med GGO-ji so bile napovedane vrednosti števila osebkov I. typographus na zadnji termin opazovanja različna, vendar so bile v povprečju pod pragom 9000 hroščev na past. GGO-ji z najvišjim maksimalnim ulovom so GGO Celje, Ljubljana, Maribor in Murska Sobota. GGO Brežice, Nazarje in Novo mesto izkazujejo nekoliko nižje število hroščev (10000–16000). GGO Bled, Sežana in Slovenj Gradec so tik nad pragom 9000 hroščev na past.

Preglednica 2: Statistika števila osebkov Ips typographus v kontrolno-lovnih pasteh v 2014 do 11. 7. 2014, napovedanih s pomočjo modela na koncu prve generacije
GGO Število pasti, uporabljenih za napoved Datumi konca prve generacije (Ogris, 2014) Napovedano povprečno število osebkov na koncu prve generacije Napovedano najmanjše število osebkov na koncu prve generacije Napovedano največje število osebkov na koncu prve generacije % pasti z več kot 9000 osebki na koncu prve generacije
Bled 3 25. 6. 2014–6. 7. 2014 3.251 146 9.178 33
Brežice 27 8. 6. 2014-29. 6. 2014 6.210 689 15.984 30
Celje 42 10. 6. 2014–30. 6. 2014 8.610 1.801 24.261 36
Kočevje 54 15. 6. 2014–5. 7. 2014 1.051 100 7.763 0
Ljubljana 30 12. 6. 2014–26. 6. 2014 5.885 179 30.659 20
Maribor 19 11. 6. 2014–4. 7. 2014 5.221 442 22.684 21
Murska Sobota 15 13. 6. 2014–23. 6. 2014 14.783 5.563 36.027 60
Nazarje 19 15. 6. 2014–5. 7. 2014 4.315 1.615 14.992 5
Novo mesto 13 8. 6. 2014–16. 6. 2014 3.382 521 12.412 8
Postojna 20 24. 6. 2014–6. 7. 2014 3.146 189 10.714 10
Sežana 4 16. 6. 2014–18. 6. 2014 7.814 6.637 9.387 25
Slovenj Gradec 39 14. 6. 2014–6. 7. 2014 3.955 601 9.400 3
Tolmin 1 15.6.2014 889 889 889 0


Pityogenes chalcographus

Tudi pri vrsti P. chalcographus so velike razlike med GGO-ji (slika 3, preglednica 3). Najvišje povprečno število ulovljenih osebkov na past smo ugotovili v GGO Celje, GGO Maribor in GGO Sežana (50.000–65.000 hroščev). Sledili so jim GGO Brežice, GGO Murska Sobota, GGO Nazarje, GGO Slovenj Gradec in GGO Tolmin (14.000–30.000 hroščev). Najnižja števila smo ugotovili v GGO Bled, GGO Kočevje, GGO Ljubljana, GGO Novo mesto in GGO Postojna (900–10.000 hroščev).

Prva generacija se je začela najbolj zgodaj v GGO Brežice, GGO Kočevje, GGO Ljubljana, GGO Maribor, GGO Murska Sobota, GGO Nazarje, GGO Novo mesto, GGO Sežana, GGO Slovenj Gradec, GGO Tolmin (slika 3). GGO Bled in GGO Postojna sta imeli kasnejši začetek prve generacije.

Za izdelavo modela vrste P. chalcographus smo za neodvisne spremenljivke uporabili identifikacijo pasti, dan v letu in njihovo interakcijo. Kumulativno število ulovljenih hroščev in dan v letu sta bila pozitivno povezana. Ugotovili smo velike razlike med pastmi. Poleg tega je interakcija pokazala, da se je naraščanje števila hroščev razlikovalo od pasti do pasti. Napoved števila osebkov šesterozobega smrekovega lubadarja na dan zadnjega opazovanja je model ocenil dobro (prilagojen R2 = 0,9959), čeprav kaže tendenco napovedovanja višjih vrednosti velikih števil, kot jih poda opazovanje (slika 4).

Slika

Slika 3: Kumulativno naraščanje števila ulovljenih osebkov Pityogenes chalcographus v kontrolno-lovne pasti v sezoni 2014 do 11. 7. 2014 v Sloveniji za različne GGO. Datum je prikazan kot dan v letu. Preglednica 3: Števila opazovanih hroščev Pityogenes chalcographus v kontrolno-lovnih pasteh na najpoznejši termin v sezoni 2014 do 11. 7. 2014 v Sloveniji
GGO Število pasti Datum Zadnje opaženo povprečno število osebkov Zadnje najmanjše opaženo število osebkov Zadnje opaženo največje število osebkov
Bled 7 18. 6. 2014–2. 7. 2014 8.709 0 30.120
Brežice 46 28. 5. 2014–9. 7. 2014 14.632 0 120.000
Celje 67 11. 6. 2014–7. 7. 2014 62.301 600 489.000
Kočevje 101 3. 6. 2014–9. 7. 2014 3.325 0 48.480
Ljubljana 84 29. 05. 2014–10. 7. 2014 6.243 0 42.000
Maribor 25 20. 6. 2014–8. 7. 2014 56.486 4.860 138.000
Murska Sobota 7 03. 07. 2014–8. 7. 2014 24.000 0 76.560
Nazarje 36 10. 6. 2014–8. 7. 2014 28.683 180 330.000
Novo mesto 47 19. 5. 2014–19. 6. 2014 1.044 0 15.000
Postojna 52 05. 06. 2014–10. 7. 2014 986 0 9.480
Sežana 5 23. 6. 2014–2. 7. 2014 64.920 49.500 80.400
Slovenj Gradec 63 17. 06. 2014–9. 7. 2014 29.731 1.320 96.000
Tolmin 10 7. 7. 2014–11. 7. 2014 24.060 1.500 195.000

Slika

Slika 4: Razsevni diagram opazovanih in napovedanih količin ulovljenih osebkov Pityogenes chalcographus v kontrolno-lovnih pasteh v 2014 do 11. 7. 2014. Diagonalna črtkana črta je prikazana kot primer, ko bi opazovane in napovedane vrednosti povsem sovpadale.

Razprava

Z raziskavo smo ugotovili trende številčnosti populacij I. typographus in P. chalcographus v 2014 in napovedali smo število osebkov I. typographus ob koncu prve generacije. V 2014 je bila gostota populacij smrekovih lubadarjev po vsej Sloveniji relativno nizka. Vendar pa so bile v vzhodnem in v nižjih predelih Slovenije velike količine osebkov I. typographus nad pragom za prenamnožitev 9000 hroščev na past. Višji predeli Slovenije so imeli zabeleženo nižje število ulovljenih osebkov in prvo rojenje se je začelo komaj malo pred začetkom te raziskave. Model je napovedal, da bo povsod razen v GGO Kočevje in GGO Tolmin prišlo do prenamnožitve I. typographus v 2014. Gostota populacij pri vrsti P. chalcographus je bila zelo visoka predvsem v nižinah. Model za to vrsto se je zelo dobro prilegal podatkom opazovanja in ga je mogoče uporabiti pri nadaljnjih raziskavah.

Razlike pri trendih v Sloveniji je mogoče v prvi vrsti razložiti z neposrednimi in posrednimi učinki nadmorske višine. Neposredni učinki nadmorske višine vplivajo na fenologijo in razvoj vrste podlubnika ter posledično na njihovo številčnost, tj. gostoto populacije (Wegensteiner in Fuhrer, 1991; Faccoli in Bernardinelli, 2014). Razvoj lubadarjev se v višjih območjih začne pozneje (Faccoli, 2009; Jonsson in sod., 2009). Zato nismo mogli analizirati ulov smrekovih podlubnikov v kontrolno-lovne pasti v višje ležečih območjih, saj pričakujemo, da se bo razvoj prve generacije zaključil kasneje v sezoni. Na drugi strani pa temperature na večjih nadmorskih višinah niso optimalne za razvoj lubadarjev (Wegensteiner in Fuhrer, 1991; Jonsson in sod., 2009), zato je tam število osebkov manjše. Posredno vpliva nadmorska višina na zdravje gostiteljskih dreves (Levanič in sod., 2009). Nižji predeli so manj primerni za navadno smreko. Skupaj z višjimi temperaturami in številnejšimi sušnimi obdobji to predstavlja stres za smreke, zaradi česar njihova vitalnost pade in tako postanejo dober vir hrane za veliko število vrst lubadarjev. To pojasni, zakaj je v GGO-jih, ki ležijo v subpanonski regiji, ujetih višje število lubadarjev v kontrolno-lovne pasti.

Na področjih, ki jih je prizadel žledolom, je bilo opaženo majhno število smrekovih lubadarjev v kontrolno-lovnih pasteh. Iz drugih raziskav je razvidno, da je pri populacijah vrste I. typographus prišlo do prenamnožitve šele eno leto po naravni nesreči (Okland in Berryman, 2004). To je razumljivo, saj lubadarji potrebujejo najmanj eno generacijo v povečani količini zarodnega materiala, da pride do prenamnožitve. Z nadaljnjim spremljanjem pojava podlubnikov bo potrebno nadaljevati v naslednjem letu in na vseh zaradi žleda poškodovanih območjih pričakujemo prenamnožitve v prihajajočih letih, če ne bo pravočasno odstranjenega dovolj potencialnega zarodnega materiala.

Za kakovostno analizo so potrebni kakovostni podatki. Poglavitna pomanjkljivost uporabljenih podatkov je bila v tem, da so bili uporabljene različne feromonske vabe in da število pasti na lokacijo ni bilo povsod enako. Nedavno je bilo ugotovljeno, da uporaba dveh feromonov v eni pasti daje nižje število lubadarjev kot uporaba samo enega feromona ene vrste v eni pasti (Bjelić in sod., 2014). Ta raziskava obravnava samo število lubadarjev za feromonski vabi Pheroprax® in Chalcoprax®. V zadnjem času se za privabljanje lubadarjev uporablja tudi feromon Ecolure Tubus Maxi. Razlika med temi feromoni še ni znana. Kot smo že omenili, je bilo uporabljeno različno število pasti na lokacijo. V tej raziskavi je število osebkov deljeno s številom pasti. Vendar pa so ocene ZGS pokazale, da to ne daje pravega rezultata in da ulov osebkov I. typographus ne narašča linearno s številom pasti (osebni vir, M. Kolšek). Za to, da dobimo zanesljivo oceno števila lubadarjev na past v primeru dvojne ali trojne pasti, je potrebno število osebkov prilagoditi s pomočjo faktorja. Teh faktorjev trenutno še ne razumemo povsem in za to bo potrebnih še več raziskav.

Vsaka metoda napovedovanja ima pozitivne in negativne strani. Pri posplošenem linearnem modelu je za kakovostno napoved potrebno več kot pet opazovanj. Poleg tega lahko zaradi poznega povečanja števila lubadarjev pride do prenizke ocene števila lubadarjev kasneje v sezoni. Model napoveduje nekoliko višje vrednosti, kot smo jih zabeležili s spremljanjem ulova v kontrolno-lovne pasti. Ta razlika je posebej opazna pri večjem ulovu. Zato je v teh primerih potrebna previdnost pri interpretaciji rezultatov modela.

Razlike med napovedanimi in opazovanimi podatki so zanimive. Kaže, da bodo pasti na GGO Bled presegle prag 9000 osebkov, vendar to še ni bilo opaženo pri podatkih iz pasti. Na drugi strani je zanimivo, da za GGO Kočevje ni bila napovedana prenamnožitev, vendar je v resnici prišlo do nje. To je mogoče zato, ker niso bile upoštevane vse pasti, saj konec razvoja prve generacije še ni bil dosežen ob pričetku naše raziskave. Zato je pri analizi izpadlo večje število pasti, tudi takšnih z večjim ulovom lubadarjev.

Ali samo dejstvo, da je v naših modelih mnogo negotovosti, pomeni, da so napovedi števila osebkov I. typographus in P. chalcographus nezanesljive? Pri vseh napovedih negotovost predstavlja težavo. Za kakovostno napoved mora temelj predstavljati veliko kakovostnih podatkov. Začetek uporabe računalniškega programa Varstvo gozdov nam je dalo pomembno orodje in pobudo za boljši pregled in možnost nadaljnjih napovedi napadov lubadarjev v prihodnje. Nadaljevanje in povečanje vnosa podatkov o ulovu v kontrolne-lovne pasti bo povečalo potencial teh napovedi za poznejši del sezone v letu in omogočilo pričakati prihodnje prenamnožitve z ustreznimi ukrepi.

Zahvala

Zahvaljujemo se Zavodu za gozdove Slovenije za dovoljenje za obdelavo podatkov o spremljanju ulova osmerozobega smrekovega lubadarja in šesterozobega smrekovega lubadarja v kontrolno-lovnih pasteh.

Viri

Bjelić M., Borković D., Meterc G., Jurc M. 2014. Smrekovi podlubniki (Coleoptera: Curculionidae:Scolytinae) v Gozdnogospodarski enoti Ljubljana (revir Vodice) v letu 2008: primerjava ulova pri kombinaciji različnih atraktantov v pasti.V: 5. seminar in delavnica iz varstva gozdov Mašun

Eriksson M., Neuvonen S., Roininen H. 2008. Ips typographus (L.) attack on patches of felled trees: "Wind-felled" vs. cut trees and the risk of subsequent mortality. Forest Ecology and Management, 255, 3-4: 1336-1341.

Eriksson M., Pouttu A., Roininen H. 2005. The influence of windthrow area and timber characteristics on colonization of wind-felled spruces by Ips typographus (L.). Forest Ecology and Management, 216, 1–3: 105-116.

Faccoli M. 2009. Effect of Weather on Ips typographus (Coleoptera Curculionidae) Phenology, Voltinism, and Associated Spruce Mortality in the Southeastern Alps. Environmental Entomology, 38, 2: 307-316.

Faccoli M., Bernardinelli I. 2014. Composition and Elevation of Spruce Forests Affect Susceptibility to Bark Beetle Attacks: Implications for Forest Management. Forests, 5, 1: 88-102.

Jonsson A.M., Appelberg G., Harding S., Barring L. 2009. Spatio-temporal impact of climate change on the activity and voltinism of the spruce bark beetle, Ips typographus. Global Change Biology, 15, 2: 486-499.

Jurc D., Kolšek M. 2012. Navodila za preprečevanje in zatiranje škodljivcev in bolezni gozdnega drevja v Sloveniji. Ljubljana, Silva Slovenica, Gozdarski institut Slovenije: 104 str.

Komonen A., Schroeder L.M., Weslien J. 2011. Ips typographus population development after a severe storm in a nature reserve in southern Sweden. Journal of Applied Entomology, 135, 1-2: 132-141.

Levanič T., Gričar J., Gagen M., Jalkanen R., Loader N., McCarroll D., Oven P., Robertson I. 2009. The climate sensitivity of Norway spruce [Picea abies (L.) Karst.] in the southeastern European Alps. Trees, 23, 1: 169-180.

Ogris N. 2012. Prognostične osnove za varstvo gozdov Slovenije. Ljubljana, Silva Slovenica: 104 str.

Ogris N. 2014. Spremljanje ulova osmerozobega smrekovega lubadarja v kontrolnih pasteh v Sloveniji v 2014: ocena prenamnožitve populacije na ravni posamezne pasti. Napovedi o zdravju gozdov, 2014

Okland B., Berryman A. 2004. Resource dynamic plays a key role in regional fluctuations of the spruce bark beetles Ips typographus. Agricultural and Forest Entomology, 6, 2: 141-146.

R Development Core Team. 2011. R: A language and environment for statistical computing. Vienna, Austria, R Foundation for Statistical Computing

RS. 2009. Pravilnik o varstvu gozdov. 114–5220/2009

Wegensteiner R., Fuhrer E. 1991. Flight activity of some conifer bark beetles (Col, Scolytideae) in relation to altitude. Anzeiger Fur Schadlingskunde Pflanzenschutz Umweltschutz, 64, 2: 25-34.

Wermelinger B. 2004. Ecology and management of the spruce bark beetle Ips typographus - a review of recent research. Forest Ecology and Management, 202, 1-3: 67-82.

Wichmann L., Ravn H.P. 2001. The spread of Ips typographus (L.) (Coleoptera, Scolytidae) attacks following heavy windthrow in Denmark, analysed using GIS. Forest Ecology and Management, 148, 1-3: 31-39.

ZGS. 2013. Poročilo zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2012. Ljubljana, Zavod za Gozdove Slovenije: 133 str.

Zuur A., Leno E., Walker N., Savelie A., Smith G. 2009. Mixed effect models and extensions in ecology with R. New York, Springer Verlag: 574 str.



Citiranje: Maarten de GROOT. 2014. Trendi in napovedi gostote populacij smrekovih podlubnikov po žledolomu 2014 v Sloveniji: stanje pomlad 2014. Napovedi o zdravju gozdov, 2014. URL: https://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=20. DOI: 10.20315/NZG.20

Prispelo: 25. 08. 2014. Sprejeto: 27. 10. 2014. Objavljeno: 28. 10. 2014.


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani