Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Napovedi o zdravju gozdov / Napoved

GIS
Strokovni članekNapovedi o zdravju gozdov, 2008
DOI: 10.20315/NZG.4

Potencialni pojav pooglenitve bukve za tri scenarije podnebnih sprememb

Nikica OGRIS1*, Maja JURC2, Dušan JURC1

1Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana; 2Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Večna pot 83, 1000 Ljubljana

nikica.ogris@gozdis.si

Ključne besede: pooglenitev bukve, Biscogniauxia nummularia, model, napoved, prognoza, podnebne spremembe

Za tri scenarije v prihodnost smo modelirali potencialni pojav glive novčičaste biskonjoje (Biscogniauxia nummularia), ki povzroča bolezen pooglenitev bukve (Ogris in sod., 2008). B. nummularia je v običajnih razmerah neškodljiv endofit skorje, postane pa parazit, ko se pojavijo ustrezni pogoji: 2–3 °C višje povprečne mesečne temperature in daljša sušna obdobja (vsaj 6 mesecev manj kot 50 % padavin v primerjavi s 30 letnim povprečjem) ali pa samo višje temperature 4–5 °C (lahko je dovolj padavin) (Hendry in sod., 1998). Slednjim pogojem je ustrezalo tudi leto 2003 v Sloveniji na območju Brkinov in pri Lendavi, t. j. povprečne mesečne temperature so bile višje za 2–5 °C od dolgotrajnega povprečja in v 4–5 mesecev je padlo manj kot 50 % padavin povprečno. Model ocenjuje potencialno poškodovane površine, kjer raste navadna bukev, zaradi B. nummularia s pomočjo dveh kriterijev. Oba kriterija morata biti izpolnjena, da je izpolnjen pogoj za potencialni pojav B. nummularia. Prvi kriterij je, da so povprečne mesečne temperature večje za 2 °C v primerjavi s povprečjem 1971–2000; drugi kriterij pa je, da so sušne razmere – potencialna evapotranspiracija je vsaj v štirih mesecih za 50 % večja kot količina padavin v teh mesecih. Model je prostorski z ločljivostjo 1 km × 1 km, kjer se mreža ujema z modelom za ocenjevanje potencialne razširjenosti navadne bukve v Sloveniji. Model smo zagnali za tri scenarije podnebnih sprememb in za dvanajst trideset letnih obdobij s korakom po deset let, t. j. za 1981–2100. V modelu smo predpostavljali, da bo razširjenost navadne bukve ostala nespremenjena v vsem preučevanem obdobju.

Po optimističnem scenariju v obdobju 2071–2100 se bo B. nummularia verjetno pojavljala na okoli 10 % površine gozdov, kjer raste navadna bukev (slika 1). Zanimivo je, da model predvideva po srednjem scenariju v obdobju 2071–2100 manj potencialnih poškodb navadne bukve pri nas zaradi B. nummularia (6 % površine navadne bukve) v primerjavi z optimističnim scenarijem (slika 2). Po pesimističnem scenariju podnebnih sprememb v obdobju 2071–2100 bo verjetno poškodovanih že 64 % površin bukovih gozdov zaradi B. nummularia (slika 3). Po optimističnem scenariju v obdobju 2071–2100 naj bi se sušenje navadne bukve zaradi B. nummularia pojavilo v pasu širokem 12–16 km od južnega skozi osrednji del Slovenije, na severu se pojavi še predel v GGO Slovenj Gradec. Po srednjem scenariju v obdobju 2071–2100 bo B. nummularia verjetno povzročala poškodbe v vzhodnem predelu Slovenije (cel predel GGO Murska Sobota, vzhodni del GGO Maribor, manj v GGO Brežice in GGO Novo mesto) in na zahodnem predelu v GGO Sežana. Po pesimističnem scenariju v obdobju 2071–2100 bo B. nummularia povzročala poškodbe na navadni bukvi že na pretežnem delu Slovenije – ves vzhodni in osrednji predel, kjer nedotaknjeno ostane le Pohorje, Snežnik in nekaj površin v GGO Kočevje in GGO Ljubljana; samo skrajno severni in zahodni predeli ostanejo nedotaknjeni (slika 3). Rezultati modela nakazujejo, da bo gliva B. nummularia lahko eden od škodljivih organizmov, ki bo verjetno vplival na potencialno razširjenost navadne bukve v Sloveniji. Pri tem se moramo zavedati, da je gliva B. nummularia le ena od mnogih možnih škodljivih biotskih in abiotskih dejavnikov, ki bi lahko vplivala na potencialno razširjenost navadne bukve pri nas.

Slika
Slika
Slika 1: Potencialna razširjenost pooglenitve bukve (Biscogniauxia nummularia) v Sloveniji po optimističnem scenariju podnebnih sprememb v obdobju 2071–2100 Slika 2: Potencialna razširjenost pooglenitve bukve (Biscogniauxia nummularia) v Sloveniji po srednjem scenariju podnebnih sprememb v obdobju 2071–2100
Slika
 
Slika 3: Potencialna razširjenost pooglenitve bukve (Biscogniauxia nummularia) v Sloveniji po pesimističnem scenariju podnebnih sprememb v obdobju 2071–2100  

Karte

Nekatare podatke s prognoze si lahko ogledamo na karti.Karta

Viri

Hendry S.J., Lonsdale D., Boddy L. 1998. Strip-cankering of beech (Fagus sylvatica): Pathology and distribution of symptomatic trees. New Phytologist, 140, 3: 549–565

Ogris N., Jurc M., Jurc D. 2008. Varstvo bukovih gozdov - danes in jutri. V: Bukovi gozdovi: ekologija in gospodarjenje. Zbornik razširjenih povzetkov XXVI. gozdarskih študijskih dni. Bončina A. (ur.). Čatež ob Savi, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 36–39.



Citiranje: Nikica OGRIS, Maja JURC, Dušan JURC. 2008. Potencialni pojav pooglenitve bukve za tri scenarije podnebnih sprememb. Napovedi o zdravju gozdov, 2008. URL: https://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=4. DOI: 10.20315/NZG.4


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani