Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Napovedi o zdravju gozdov / Napoved

GIS
Kratki znanstveni prispevekNapovedi o zdravju gozdov, 2018
DOI: 10.20315/NZG.39

Namnožitev osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2018

Nikica OGRIS1*, Zoran GRECS2

1Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana; 2Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana

*nikica.ogris@gozdis.si

Ključne besede: Ips typographus, Pityogenes chalcographus, namnožitev, navadna smreka, Picea abies, osmerozobi smrekov lubadar, šesterozobi smrekov lubadar, lokacija, populacija, gostota, model, RITY-1

Uvod

Zavod za gozdove Slovenije na podlagi letnega programa varstva gozdov in strokovnih navodil (Kolšek in Jakša, 2012) redno spremlja gostoto populacij podlubnikov na smreki s kontrolnimi pastmi s specifičnimi feromonskimi pripravki ter s kontrolnimi nastavami (Pravilnik o varstvu gozdov, 24. člen).

Kontrolne pasti in kontrolne nastave se prednostno namestijo v gozdovih, ki so starejši od 60 let in imajo lesno zalogo smreke več kot 50  %, ter kjer so se v preteklih letih pojavljale namnožitve smrekovih podlubnikov, in sicer se praviloma namesti ena past ali nastava na 50 ha (Pravilnik o varstvu gozdov, 2016). V času, ko najvišje dnevne temperature presegajo 24 ºC, pasti čistimo (pobiramo ulov) enkrat tedensko, ko so najvišje dnevne temperature 20–24 ºC, zadošča, da pasti čistimo enkrat na deset dni, pri najvišji dnevni temperaturi pod 20 ºC pa zadošča čiščenje na 14 dni (ibid). Podatke o ulovu v kontrolne pasti tekoče vnašamo v računalniški program Varstvo gozdov (Ogris, 2012).

Cilj raziskave je bil ugotoviti lokacije kontrolnih pasti, kjer je prišlo do namnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus L., IT) in šesterozobega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus L., PC), ker bo na teh lokacijah treba pospešiti ukrepe varstva gozdov pred podlubniki za preprečevanje škode v gozdovih.

Metode dela

Namnoženost populacije smrekovih lubadarjev smo ugotavljali v skladu z metodo, ki je opisana v 24. členu Pravilnika o varstvu gozdov in Prilogi 8 tega pravilnika. Po tej metodi se izračuna kumulativa ulova osebkov v posamezni kontrolni pasti, in sicer od datuma začetka spomladanskega rojenja do datuma konca razvoja prve generacije podlubnikov.V primeru, ko kumulativni ulov osmerozobega smrekovega lubadarja v tem obdobju preseže 9.000 osebkov se šteje, da je populacija namnožena. Populacija šesterozobega smrekovega lubadarja je namnožena, ko ulov hroščev v tem obdobju preseže 20.000 osebkov na kontrolno past.

Datum začetka spomladanskega rojenja in datum konca razvoja prve generacije podlubnikov smo ugotavljali z modelom RITY-1, kar je kratica za Razvoj Ips TYpographus, različica 1 (Ogris, 2017a). Model RITY-1 je bil izdelan za Slovenijo in omogoča izračun potencialnega poteka razvoja IT za poljubno točko v Sloveniji. Model je implementiran v interaktivni spletni aplikaciji, kjer uporabnik določi želeni kraj in leto obravnave ter izbere, ali želi uporabiti interpolacijo temperature zraka na točno določeno lokacijo glede na njeno nadmorsko višino (Ogris, 2017b). Ogris (2017c) je model nadgradil v RITY-1-GIS, ki dodatno omogoča prostorski prikaz potencialnega razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja. Na voljo sta spletna aplikacija in spletna interaktivna karta za prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ogris, 2017č).

Pri izračunu namnožitve na podlagi kumulativnega ulova hroščev v kontrolne pasti smo upoštevali tudi vrsto feromonske vabe in število kontrolnih pasti na posamezni lokaciji. Za ulov osmerozobega smrekovega lubadarja so se uporabljale naslednje feromonske vabe: IT - Ecolure Tubus, IT - Ecolure Tubus MEGA, IT - Ecolure Tubus MAXI in Pheroprax. Za ulov šesterozobega smrekovega lubadarja so se uporabljali naslednji produkti: PC – Ecolure Tubus MEGA, PC - Ecolure Tubus MAXI in Chalcoprax.

Ker modelni izračun sezonskega razvoja šesterozobega smrekovega lubadarja še ni na voljo, smo predpostavili, da razvoj PC poteka enako kot razvoj IT. Na podlagi te predpostavke smo izračun datuma začetka spomladanskega rojenja in datuma konca razvoja prve generacije PC izvedli prav tako z modelom RITY-1-GIS, kjer smo upoštevali srednjo možnost hitrosti razvoja (AVG; Ogris, 2017c). Ker model RITY-1 še ni bil kalibriran in validiran, so bila možna večja odstopanja pri izračunu omenjenih datumov.

Rezultati in razprava

V prvi polovici leta 2018 je spremljanje gostote smrekovih podlubnikov v Sloveniji potekalo v 3.020 kontrolnih pasteh: gostota osmerozobega smrekovega lubadarja se je spremljala v 2.961 kontrolnih pasteh, gostota šesterozobega smrekovega lubadarja pa v 2.923 kontrolnih pasteh. V analizo smo vključili pasti, ki so bile vnesene v računalniški program Varstvo gozdov do vključno 10. 7. 2018. Do tega datuma se je razvoj prve generacije zaključil v 96,1 % pasti (2.902).

Do namnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja je prišlo v 2,3 % kontrolnih pasti. V primerjavi z letom 2017 je prišlo do drastičnega upada števila pasti, kjer je prišlo do namnožitve IT, ko je bilo takšnih pasti 14,2 % (Ogris in Grecs, 2017). V pasteh, kjer smo zaznali namnožitev populacije IT, je bil prag za namnožitev povprečno 1,6 krat presežen (povprečen ulov 14.800 osebkov; priloga 1). Največji delež pasti z namnoženo populacijo IT smo zaznali v GGO Bled (27,6 %) in Tolmin (11,7 %) (preglednica 1). Zabeležili smo šest GGO, kjer ni prišlo do namnožitve IT niti na eni lokaciji (Brežice, Kočevje, Murska Sobota, Novo mesto, Postojna, Sežana). Na preostalih šestih GGO je bil delež pasti z namnožitvijo IT majhen, tj. 0,3–5,7 % (Ljubljana, Celje, Kranj, Slovenj Gradec, Nazarje). Do namnožitve IT je prišlo predvsem v pasteh v severnem delu države (slika 1). Povprečna nadmorska višina pasti, v katerih je prišlo do namnožitve IT, je bila 669 m, najvišje ležeča je bila na 1217 m.

Slika

Slika 1: Lokacije kontrolnih pasti, kjer je bil v 2018 presežen prag 9.000 osebkov Ips typographus, ki označuje namnoženost populacije osmerozobega smrekovega lubadarja Preglednica 1: Delež kontrolnih pasti po gozdnogospodarskih območjih, kjer je prišlo do namnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja v 2018
GGO Št. pasti skupaj Delež pasti (%)
Bled 58 27,6
Brežice 198 0,0
Celje 174 0,6
Kočevje 262 0,0
Kranj 227 1,8
Ljubljana 291 0,3
Maribor 219 4,1
Murska Sobota 29 0,0
Nazarje 334 5,7
Novo mesto 247 0,0
Postojna 136 0,0
Sežana 15 0,0
Slovenj Gradec 529 1,7
Tolmin 103 11,7
Skupaj* 2822 2,3

*Opomba: število pasti, pri katerih je prišlo do konca razvoja prve generacije do 10. 7. 2018. To število je manjše kot število vseh pasti, ki so se spremljale.

Namnožitev šesterozobega smrekovega lubadarja smo zaznali v 8,7 % kontrolnih pasti. Tudi teh pasti je bilo skoraj za polovico manj kot v letu 2017, tj. 15,1 % (Ogris in Grecs, 2017). Povprečen ulov PC v teh pasteh je bil 44.900, kar je 2,2-krat več kot je prag za namnožitev za to vrsto podlubnika. V dveh pasteh pa je ulov štel celo ok. 210.000 osebkov na kontrolno past (priloga 2), kar je kar 10,5-krat več od praga za namnožitev te vrste. Največji delež kontrolnih pasti, kjer je prišlo do namnožitve PC, smo zabeležili v GGO Tolmin, kjer je prag za namnožitev presegla dobra tretjina pasti, tj. 36,5 % (preglednica 2). V razredu 10–20 % pasti, kjer je prišlo do namnožitve PC, so bila naslednja GGO: Kranj, Maribor, Ljubljana, Bled, Postojna. Pri ostalih GGO, kjer je prišlo do namnožitve, je bil delež pasti manjši kot 10 %. V GGO Novo mesto smo le pri 0,8 % pasti zabeležili namnožitev. Večino lokacij pasti, kjer je prišlo do namnožitve PC, se domnevno ujema z lokacijami žledoloma iz leta 2014, vendar tega v tej raziskavi nismo preverjali (slika 2). Povprečna nadmorska višina pasti, v katerih je prišlo do namnožitve PC, je bila 616 m.

Slika

Slika 2: Lokacije kontrolnih pasti, kjer je bil v 2018 presežen prag 20.000 osebkov Pityogenes chalcographus, ki označuje namnoženost populacije šesterozobega smrekovega lubadarja Preglednica 2: Delež kontrolnih pasti po gozdnogospodarskih območjih, kjer je prišlo do namnožitve šesterozobega smrekovega lubadarja v 2018
GGO Št. pasti skupaj Delež pasti (%)
Bled 58 12,1
Brežice 197 3,0
Celje 175 8,0
Kočevje 262 1,9
Kranj 227 20,7
Ljubljana 293 15,0
Maribor 218 17,0
Murska Sobota 29 6,9
Nazarje 334 9,9
Novo mesto 239 0,8
Postojna 122 11,5
Sežana 15 6,7
Slovenj Gradec 531 2,3
Tolmin 85 36,5
Skupaj* 2785 8,7

*Opomba: število pasti, pri katerih je prišlo do konca razvoja prve generacije do 10. 7. 2018. To število je manjše kot število vseh pasti, ki so se spremljale.

Pri obeh najpogostejših smrekovih podlubnikih IT in PC je prišlo v letu 2018 do namnožitve pri bistveno manj kontrolnih pasteh ko v letu 2017. Domnevamo, da je razlogov za to več:

V decembru 2017 je Slovenijo prizadel izjemen vetrolom, ki je podrl 2,2 milijonov m3 dreves (ZGS, 2018). Znano je, da smrekovi podlubniki raje naseljuje sveže podrte smreke kot pa pasti s feromonsko vabo (Raty in sod., 1995).

Razvoj vremena v januarju, februarju in marcu 2018. Januarja 2018 je bilo nadpovprečno toplo vreme. Povprečna januarska temperatura je bila v nižini med petimi najvišjimi in je dolgoletno povprečje obdobja 1981−2010 v pretežnem delu Slovenije presegla za 3 do 5 °C (Cegnar, 2018a). Februar je bil najbolj mrzel izmed vseh treh zimskih mesecev, saj ga je zaznamovala obstojna snežna odeja in znatno nižja povprečna mesečna temperatura od januarske (Cegnar, 2018b). Povprečna temperatura februarja je bila nižja od dolgoletnega povprečja, največji zaostanek je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo 4,1 °C hladneje kot v dolgoletnem povprečju. V večini nižinskega sveta je bil odklon med −3 in −2 °C. Tudi marec je bil hladnejši kot običajno. V pretežnem delu Slovenije je bil odklon med −2 in –1 °C (Cegnar, 2018c). V maju in juniju smo opazili večjo količino padavin, kar je omogočalo večjo vitalnost smrek (večja sposobnost obrambe pred podlubniki).

Poškodovanost smreke zaradi podlubnikov v 2017 je pričela upadati v primerjavi s prejšnjimi leti in se je vrnila na raven kot je bila v letu 2015 (Grecs, 2018).

Seznam vseh lokacij, kjer je prišlo do namnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja in šesterozobega smrekovega lubadarja je v prilogah 1 in 2. Podroben pregled lokacij kontrolnih pasti, kjer smo spremljali gostoto populacij osmerozobega smrekovega lubadarja in šesterozobega smrekovega lubadarja, je na voljo v spletni interaktivni karti (slika 3), ki je dostopna na naslednji povezavi: http://www.zdravgozd.si/karta.aspx?idprognoza=39.

Slika

Slika 3: Interaktivna spletna aplikacija za podroben pregled lokacij kontrolnih pasti, kjer je prišlo do namnožitve osmerozobega smrekovega lubadarja oz. šestorozobega smrekovega lubadarja v 2018. Povezava: http://www.zdravgozd.si/karta.aspx?idprognoza=39

Pri vseh lokacijah, kjer je bila zaznana namnožitev smrekovih podlubnikov, pričakujemo napade smrekovih podlubnikov tudi na povsem zdravih smrekah. Zato moramo na teh lokacijah nujno zagotoviti pravočasno varstvo pred podlubniki. Najpomembnejše pri tem je, da zagotovimo pravočasen posek in odvoz neobeljenega okroglega lesa, naseljenega s podlubniki, iz gozda v predelavo na lesno-predelovalne obrate (Podlubniki ogrožajo ..., Varstvo gozdov pred podlubniki ...). S podlubniki napadene smreke moramo čim prej odkriti, da lahko zagotovimo pravočasen posek in uničenje podlubnikov izven gozda. Zato redno nadzorujemo ogrožene gozdove s poudarkom na lokacijah pasti, kjer je prišlo do namnožitve smrekovih podlubnikov, ter smo pozorni na prve znake napada podlubnikov. Zanesljiv prvi znak napada je rjava črvina v obliki grobo mlete prave kave, ki se nabira ob koreničniku napadenega drevesa, pri tem pa so iglice v krošnji še zelene. Drevesa s temi znaki imenujemo lubadarke in se bodo zanesljivo posušila, zato s posekom ne smemo odlašati.

Zatiralni ukrepi za podlubnike se izvajajo v žariščih podlubnikov s sanitarno sečnjo in izdelavo lubadark ter uničenjem podlubnikov na ostalem napadenem materialu. Če posekanih lubadark ni mogoče pravočasno odpeljati iz gozda, se lubardarke izdelajo tako, da se jih poseka, obveji in olupi lubje, podlubnike v vejah in skorji pa se uniči. S takojšnjim posekom preprečimo napad podlubnikov na sosednje smreke, tj. preprečimo širjenje žarišča podlubnikov, kakor tudi ohranimo večjo vrednost posekanega lesa. Pred zaključkom sečišča še enkrat pozorno pregledamo okoliške smreke. V kolikor so na novo napadene, jih je treba takoj posekati. Bralce, še posebej lastnike gozdov, vabimo k branju kratkih navodil o Varstvu gozdov pred podlubniki. Povezava: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/varstvo/2015_Lubadarji/ Varstvo_pred_podlubniki2015.pdf

Podatki o ulovu v kontrolne pasti se uporabljajo tudi za izdelavo kratkoročne napovedi ulova osmerozobega smrekovega lubadarja v tekočem letu. Napoved za sredino avgusta 2018 predvideva namnožitev osmerozobega smrekovega lubadarja v GGO Bled, Tolmin in Nazarje (De Groot in Grecs, 2018), kar se sklada z ugotovitvami tega prispevka (preglednica 1).

Zahvala

Članek je nastav v okviru JGS naloge 2A (PPD) na GIS in JGS ZGS. Recenzentoma se zahvaljujemo za koristne predloge in izboljšave članka.

Karte

Nekatare podatke s prognoze si lahko ogledamo na karti.Karta

Viri

De Groot M., Grecs Z. 2018. Kratkoročna napoved ulova osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) v kontrolno-lovne pasti tipa Theysohn za leto 2018. Napovedi o zdravju gozdov, 2018. URL: http://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=40 . DOI: 10.20315/NZG.40

Cegnar T. 2018a. Podnebne razmere v januarju 2018. Naše okolje, 25, 1: 3–24.

Cegnar T. 2018b. Podnebne razmere v februarju 2018. Naše okolje, 25, 1: 3–25.

Cegnar T. 2018c. Podnebne razmere v marcu 2018. Naše okolje, 25, 1: 3–23.

Grecs Z. 2018. Izzivi in perspektive gospodarjenja s smreko. V: 9. seminar in delavnica iz varstva gozdov. Lendava, Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Povezava: http://www.zdravgozd.si/dat/dogodki/140.pdf

Kolšek M., Jakša J. 2012. Navodila za postavitev in vzdrževanje kontrolnih in kontrolno-lovnih pasti za smrekove podlubnike. V: Navodila za preprečevanje in zatiranje škodljivcev in bolezni gozdnega drevja v Sloveniji. Jurc D., Kolšek M. (ur.). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Silva Slovenica: 20–27. Povezava: http://www.zdravgozd.si/dat/gradivo/17.pdf

Kolšek M., de Groot M. 2015. Sekundarna škoda zaradi podlubnikov v gozdovih Slovenije po žledolomu februarja 2014. V: Zbornik predavanj in referatov 12. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Ptuj, 3.–4. marec 2015. Trdan S. (ur.), Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 235–241. Povezava: http://www.dvrs.bf.uni-lj.si/spvr/2015/33Kolsek.pdf

Kolšek M., de Groot M. 2016. Stanje podlubnikov v Sloveniji in njihovo obvladovanje. V: 7. seminar in delavnica iz varstva gozdov, Hotedršica, 21. junij 2016. Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Povezava: http://www.zdravgozd.si/dat/dogodki/109.pdf

Raty L., Drumont A., De Windt N., Grégoire J.-C. 1995. Mass trapping of the spruce bark beetle Ips typographus L.: traps or trap trees? Forest Ecology and Management, 78, 1: 191–205.

Ogris N. 2012. Prognostične osnove za varstvo gozdov Slovenije. Ljubljana, Silva Slovenica: 104 str. Povezava: http://www.zdravgozd.si/dat/gradivo/16.pdf

Ogris N. 2017a. Fenološki model za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) RITY-1 na območju Slovenije. Napovedi o zdravju gozdov, 2017. URL: http://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=33 . DOI: 10.20315/NZG.33

Ogris N. 2017b. Spletna aplikacija za izračun fenološkega modela za osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) RITY-1. Napovedi o zdravju gozdov, 2017. URL: http://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=32. DOI: 10.20315/NZG.32

Ogris N. 2017c. Prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus) na območju Slovenije. Novice iz varstva gozdov 10: 3–7. URL: http://www.zdravgozd.si/nvg/prispevek.aspx?idzapis=10-2 . DOI: 10.20315/NVG.10.2

Ogris N. 2017č. 2017. Spletna aplikacija za prostorski prikaz razvoja osmerozobega smrekovega lubadarja (Ips typographus), model RITY-1. Napovedi o zdravju gozdov, 2017. URL: http://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=35. DOI: 10.20315/NZG.35

Ogris N., Grecs Z. 2017. Namnožitev osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2017. Napovedi o zdravju gozdov, 2017. URL: http://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=36. DOI: 10.20315/NZG.36

Podlubniki ogrožajo slovenske gozdove tudi v letu 2016. Zavod za gozdove Slovenije, 2016: 5 str. Povezava: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/varstvo/2016_Lubadarji/ Podlubniki_ogrozajo2016.pdf

Pravilnik o varstvu gozdov. Uradni list RS, št. 114/2009, 31/2016. Povezava: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9492

Varstvo gozdov pred podlubniki. Zavod za gozdove Slovenije, 2016: 8 str. Povezava: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/varstvo/2015_Lubadarji/ Varstvo_pred_podlubniki2015.pdf

ZGS. 2018. Poročilo o obsegu poškodb zaradi vetroloma v decembru 2017 v slovenskih gozdovih in ukrepih za njihovo sanacijo – stanje na dan 18.1.2018. Zavod za godove Slovenije. Povezava: http://www.zgs.si/aktualno/sporocila_za_javnost/news_article/porocilo_o_obsegu_poskodb_ zaradi_vetroloma_v_decembru_2017_v_slovenskih_gozdovih_in_ukrepi_410/index.html



Priloge


Citiranje: Nikica OGRIS, Zoran GRECS. 2018. Namnožitev osmerozobega in šesterozobega smrekovega lubadarja v Sloveniji v 2018. Napovedi o zdravju gozdov, 2018. URL: https://www.zdravgozd.si/prognoze_zapis.aspx?idpor=39. DOI: 10.20315/NZG.39

Prispelo: 16. 07. 2018. Sprejeto: 17. 07. 2018. Objavljeno: 19. 07. 2018.


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani