Vzroki hiranja jelke na Logaški in Rakitniški planoti |
 |
Avtor(ji): Maks Wraber
Leto: 1948
Ključne besede:Logaška in Rakitniška planota, GGO Ljubljana, Jelka, rak, jelova omela (Viscum abietis), glivice (Melampsorella caryophyllacearum)
OCR besedilo:
.Jr•
VZROKI HIRANJA JELKE ,,,,,,,~....-i..' ' J;.J.t:JL'~ . /d't,M...,~ ~ w-oi:JA-
(dr. wraber rnaks, Ljubljana)(. .,4'f'l; .--/.Jf'y · .
Zaradi posebnega načina gozdnega gospodarjenja, ki je zatira
lo bukev in pospeševalo jelko, so danes ogromne površine našega Notranj
skega Krasa pokrite z mešanimi gozdovi , kjer prevladuje jelka. Na splo
šno je biološko stanje jelke v tem gozdovih, ki niso čisto prirodni,
zadovoljivo. Jelka ima dober prirastek in se izdatiso naravno pom~aja,
nima pa :povsod zadostne življenjske odpornosti , zaradi česar jo napada
jo razne bolezni in škodljivci. Tako je znano, da v.velikih gozdovih
Logaške in Rakitniškm _planote jelka močno hira in nazaduje .
Lansko jesen so člani Gozdarskega instituta Slovenija razisko
vali jelove gozdove v okolici Borovnice, posebej na Srebotnjaku. Nje
govo severno pobočje pokrivajo~ nadmorski višini 500 ~ ?oo m pretežno jelovi gozdi, ki so ponekod čisti , drugod bolj ali manj mešani z bukvi. jo in imajo pofečini prebiralno strukturo . V teh gozdih jelka močno hi
ra za rakom in je polna omole .
Ogled sestojev je pokaz~l, da so tam podnebne in talne raz
mere dovolg.i ugodne za razvoj jelke, ki se dobro pornlaj uje ter·.)litro
raste v višino in debelino . Toda višinska in debelinska rast se .soraz
merno zgodaj in skoraj na mah ustavi, drevo dalje le se živo.tari, bo
leha in propada. Na svežih panji1 in podrtih hlodih je bilo možno pobli
že ugotoviti potek rasti jelovih dreves (rastni ritem) . Pri starejših
drevesi~, ki so se že davno preživela, se dado v večini primerov razli
kovati tri rastne dobe (vegetacijske fčze) :
a.)
počasn a začetna rast, ko je ~ilo mlado drevo zastrto po lcrošnjah nadstojni. dreves;
b.
) burna srednjc.1 rastna doba, ko se je drevo (kapnica) sprostilo zastirajoče--:·a nadstojnesa krova ter se z vso siiho pognalo v višino in širino;
o.
) silno počasna zaključna rast, ki pomeni skoraj popol,n xa rastni zastoj , ko drevo samo še bedno životar1 in umira.
1e tri rastne dobe v življenju drevesa nas močno sponinjajo na rast dreves v pragozdu, samo da je tam prva rastna doba še dolgotrajnej ša in rast še počasne j ša , da je p~ehod iz druge dobe v tretjo manj oste in da je trajanje rasti v njej znatn9 daljš e.
V tretji rastni dobi jelovo drevje nad Borovnico najbolj ebole vaza rakom, saj ga skoraj ni stare~a drevesa, ki bi ne bilo polno raku stih ul. Obolelo drevje redno napada v hudi meri tudi jelova omela {ViscUin abietis) . Zbodnji in nenadni zastoj rasti se ' javlja v starosti okrog 4o -5o let, ko bi moralo imeti drevo še dolgo časa najboljši prirastek. Glavni vzrok temu pojavu je v talnih razmerah. 0isti in mešani jelovi cozdovi na Srebotnjaku imajo v clavnem dolomitho podlago, ki je precej krhka in krušna. Pod slojem rodovitne prsti leži matična podlaga -drobljivi, peščenasti dolomit, ki je za drevesne korenine tako rekoč neprediren. :rumozni sloj jo sicer prav rodoviten in ugodon za rast drevja, toda preplitek,povprečno 15 -30 cm debel. Dokler se drevo zakoreninja v tcffi dobrem humoznem sloju, zajemajoč iz nje~a potrebno hrano, je njegova rast zelo živahna in urna. Ko pa· zadenejo korenine ob neprod irno dolonit no podlago, v kateri bi se ;11orale globlje razrasti, zasidrati in okrepiti, začenja rast drevja na~lo pešati in
'
k...rn.alu docela preneha. Drevesa, stara loo -150 let) ne prese.:;ajo višine 2o -25 m in imajo v prsni višini komaj 1/'2 metra premera. Zs.dnj ih 5o loo let niso imela skor&j nobcne.::;a prirastl-..a več\ in so . a:;:o se životarila in hirala. Zaradi prehitre rasti v mladosti ina drevje fromajhno življejko odpo~nost, zato v ~asu rostne~a zastoja kaj hitro oboleva za rakom. Deblo in ve evje je 'lilasto, vrh pa nenaravno odebeljen, ves grčast in zverižen oJ. rakasti~,, ul. Z[. razvoj raka, ki c;n povzročajo :;lH.rioe {i:Ielampsorella caryophyllacearum), je rC!zen majhne b iološkc odpornosti dreves prav ugodna tudi velika ZrE1č:1.a vlažnost teh :302dov. Bolno in opešano drevo nudi seveGa raj ucodno podla~o za vm ljivo zajedalko -omelo, ki se po bolehaven drevju bohotno raziirja in ~e 1iolj sla i njegovo že itak šipko življei3ko silo. V starejših sestojih ga skoraj ni drevesa brez raka, vrhovi pa so tako na costo posejani z grmiči omele, da v njih komaj rs.zlikuje~ posamezne veje.
Te u3otovitve niso samo z cozdarsko-znanstvcnega vidika zanimive, marveč so tudi velike.ga praktičnega pomena za 13ozdno c;,ospodarstvo prebiralnih c;ozdov na 3rebotnjaku in v sosednih predelih Logaške in Rakitniške planote, v kolikor vladajo tam enake geološke in gozdno-gospodar~k:l,, ~ fiM:.nJ~• rn~~~r~čanj a t eli gozdo v j o treba
~~vo~~a i~e l2i!B:iHl8 ~t't!Ilatix iQ aGd _pri ae;oditi {~O s.Poda rski starosti teh sestojev. Ta je namreč znatno nižja od naravne (fiziološke) starosti in se suče okrog 5o let ter odgovarja debelinskemu razredu 35 -4o cm. Za~adi zelo hitre rasti jelke v mladosti is M8P@~i ~jene pra·v kratke obnoel:i,ji91i-bomo dobili veliko maso lesa vkljub nižjemu debelinskemu razredu, istočasno....._ pa bomo zboljšali-tehnično h:akovo st lesa
/
ker bomo s pogostim· prebiranjem obvarovali d r.evje pred katastrofalnim širjenjelfr12'.akp~~, ~~jo predvsem starejša, oslabljena drevesa. r'v~~••1•• pomeni le gospodarsko izgubo, kajti zaradi
življenjsko opešanosti in zgodnje ostarelosti drevjsa le še životarijo
in hirajo, ko prekoračijo svojo najboljš~življenjko dobo, gosi pa iz
-3
gublja na kol1čtni in kal::ovosti lesa. Ta način gozdnega gospodarjenja zniža-obhqdnjiooF pomeni tudi najboljšo vzgojno mero, s katero bi se zdravstveno stanje· teh gozdov :analu temeljito popravilo. Sečnja življe1i3ko mladih, a gospodarsko zrelih dreves, ki v najhujši meri podlegajo raku, bi preprečila razmnoževanje raka in njegovo prehajanje na mlajša, nezrela d~evesa. Prav tako bi se z· redno irr pogostejšo prebiral no sečnjo skrajšala prva ra·stna doba, ki je v teh prezrelih sestojih predolga in prepočasna. Najboljši dokaz za tod: trditev nam nudijo so
sedni kmečki e;ozdovi, ki -imajo sicer debla nekoliko manjših dimenzij, ali polno za~t~in zdrav izgled, odličen . prirastek in krasen pomladek, s či m.er si"'tdržavni gozdovi ne :norejo ponašati . . . .
Pr ičujoči članek priča, da strokovno delo @ozdarskega institu-
J '
ta nima le ~eoretično-znanstvene vrednosti, marveč da jei velike praktič ne važnosti tudi za operativno gozdno gospodarstvo. Praksa daje znanosti pobude za raziskovalno delo, znanost pa ~odpira prakso s svojimi izsledki in jo usmerja na nova pota.
na vrh strani