domov
www.zdravgozd.si

Vzroki hiranja jelke na Logaški in Rakitniški planoti

Avtor(ji): Maks Wraber
Leto: 1948
Ključne besede:
Logaška in Rakitniška planota, GGO Ljubljana, Jelka, rak, jelova omela (Viscum abietis), glivice (Melampsorella caryophyllacearum)

OCR besedilo:
.Jr• VZROKI HIRANJA JELKE ,,,,,,,~....-i..' ' J;.J.t:JL'~ . /d't,M...,~ ~ w-oi:JA-­ (dr. wraber rnaks, Ljubljana)(. .,4'f'l; .--/.Jf'y · . Zaradi posebnega načina gozdnega gospodarjenja, ki je zatira­ lo bukev in pospeševalo jelko, so danes ogromne površine našega Notranj skega Krasa pokrite z mešanimi gozdovi , kjer prevladuje jelka. Na splo­ šno je biološko stanje jelke v tem gozdovih, ki niso čisto prirodni, zadovoljivo. Jelka ima dober prirastek in se izdatiso naravno pom~aja, nima pa :povsod zadostne življenjske odpornosti , zaradi česar jo napada­ jo razne bolezni in škodljivci. Tako je znano, da v.velikih gozdovih Logaške in Rakitniškm _planote jelka močno hira in nazaduje . Lansko jesen so člani Gozdarskega instituta Slovenija razisko­ vali jelove gozdove v okolici Borovnice, posebej na Srebotnjaku. Nje­ govo severno pobočje pokrivajo~ nadmorski višini 500 ~ ?oo m pretežno jelovi gozdi, ki so ponekod čisti , drugod bolj ali manj mešani z bukvi­. jo in imajo pofečini prebiralno strukturo . V teh gozdih jelka močno hi­ ra za rakom in je polna omole . Ogled sestojev je pokaz~l, da so tam podnebne in talne raz­ mere dovolg.i ugodne za razvoj jelke, ki se dobro pornlaj uje ter·.)litro raste v višino in debelino . Toda višinska in debelinska rast se .soraz­ merno zgodaj in skoraj na mah ustavi, drevo dalje le se živo.tari, bo­ leha in propada. Na svežih panji1 in podrtih hlodih je bilo možno pobli že ugotoviti potek rasti jelovih dreves (rastni ritem) . Pri starejših drevesi~, ki so se že davno preživela, se dado v večini primerov razli­ kovati tri rastne dobe (vegetacijske fčze) : a.) počasn a začetna rast, ko je ~ilo mlado drevo zastrto po lcrošnjah nadstojni. dreves; b. ) burna srednjc.1 rastna doba, ko se je drevo (kapnica) spro­stilo zastirajoče--:·a nadstojnesa krova ter se z vso siiho pognalo v viši­no in širino; o. ) silno počasna zaključna rast, ki pomeni skoraj popol,n xa rastni zastoj , ko drevo samo še bedno životar1 in umira. 1e tri rastne dobe v življenju drevesa nas močno sponinjajo na rast dreves v pragozdu, samo da je tam prva rastna doba še dolgotrajnej ša in rast še počasne j ša , da je p~ehod iz druge dobe v tretjo manj oste in da je trajanje rasti v njej znatn9 daljš e. V tretji rastni dobi jelovo drevje nad Borovnico najbolj ebole vaza rakom, saj ga skoraj ni stare~a drevesa, ki bi ne bilo polno raku stih ul. Obolelo drevje redno napada v hudi meri tudi jelova omela {ViscUin abietis) . Zbodnji in nenadni zastoj rasti se ' javlja v starosti okrog 4o -5o let, ko bi moralo imeti drevo še dolgo časa najboljši prirastek. Glavni vzrok temu pojavu je v talnih razmerah. 0isti in me­šani jelovi cozdovi na Srebotnjaku imajo v clavnem dolomitho podlago, ki je precej krhka in krušna. Pod slojem rodovitne prsti leži matična podlaga -drobljivi, peščenasti dolomit, ki je za drevesne korenine tako rekoč neprediren. :rumozni sloj jo sicer prav rodoviten in ugodon za rast drevja, toda preplitek,povprečno 15 -30 cm debel. Dokler se drevo zakoreninja v tcffi dobrem humoznem sloju, zajemajoč iz nje~a po­trebno hrano, je njegova rast zelo živahna in urna. Ko pa· zadenejo korenine ob neprod irno dolonit no podlago, v kateri bi se ;11orale globlje razrasti, zasidrati in okrepiti, začenja rast drevja na~lo pešati in ' k...rn.alu docela preneha. Drevesa, stara loo -150 let) ne prese.:;ajo višine 2o -25 m in imajo v prsni višini komaj 1/'2 metra premera. Zs.dnj ih 5o ­loo let niso imela skor&j nobcne.::;a prirastl-..a več\ in so . a:;:o se života­rila in hirala. Zaradi prehitre rasti v mladosti ina drevje fromajhno življejko odpo~nost, zato v ~asu rostne~a zastoja kaj hitro oboleva za rakom. Deblo in ve evje je 'lilasto, vrh pa nenaravno odebeljen, ves grčast in zverižen oJ. rakasti~,, ul. Z[. razvoj raka, ki c;n povzročajo :;lH.rioe {i:Ielampsorella caryophyllacearum), je rC!zen majhne b iološkc od­pornosti dreves prav ugodna tudi velika ZrE1č:1.a vlažnost teh :302dov. Bolno in opešano drevo nudi seveGa raj ucodno podla~o za vm ljivo zaje­dalko -omelo, ki se po bolehaven drevju bohotno raziirja in ~e 1iolj sla i njegovo že itak šipko življei3ko silo. V starejših sestojih ga skoraj ni drevesa brez raka, vrhovi pa so tako na costo posejani z gr­miči omele, da v njih komaj rs.zlikuje~ posamezne veje. Te u3otovitve niso samo z cozdarsko-znanstvcnega vidika zanimi­ve, marveč so tudi velike.ga praktičnega pomena za 13ozdno c;,ospodarstvo prebiralnih c;ozdov na 3rebotnjaku in v sosednih predelih Logaške in Ra­kitniške planote, v kolikor vladajo tam enake geološke in gozdno-gospo­dar~k:l,, ~ fiM:.nJ~• rn~~~r~čanj a t eli gozdo v j o treba ~~vo~~a i~e l2i!B:iHl8 ~t't!Ilatix iQ aGd _pri ae;oditi {~O s.Poda rski staro­sti teh sestojev. Ta je namreč znatno nižja od naravne (fiziološke) starosti in se suče okrog 5o let ter odgovarja debelinskemu razredu 35 -4o cm. Za~adi zelo hitre rasti jelke v mladosti is M8P@~i ~jene pra·v kratke obnoel:i,ji91i-bomo dobili veliko maso lesa vkljub nižjemu debelinskemu razredu, istočasno....._ pa bomo zboljšali-tehnično h:akovo st lesa / ker bomo s pogostim· prebiranjem obvarovali d r.evje pred katastrofalnim širjenjelfr12'.akp~~, ~~jo predvsem starejša, oslabljena drevesa. r'v~~••1•• pomeni le gospodarsko izgubo, kajti zaradi življenjsko opešanosti in zgodnje ostarelosti drevjsa le še životarijo in hirajo, ko prekoračijo svojo najboljš~življenjko dobo, gosi pa iz­ -3 ­ gublja na kol1čtni in kal::ovosti lesa. Ta način gozdnega gospodarjenja zniža-obhqdnjiooF pomeni tudi najboljšo vzgojno mero, s katero bi se zdravstveno stanje· teh gozdov :analu temeljito popravilo. Sečnja živ­lje1i3ko mladih, a gospodarsko zrelih dreves, ki v najhujši meri podle­gajo raku, bi preprečila razmnoževanje raka in njegovo prehajanje na mlajša, nezrela d~evesa. Prav tako bi se z· redno irr pogostejšo prebiral no sečnjo skrajšala prva ra·stna doba, ki je v teh prezrelih sestojih predolga in prepočasna. Najboljši dokaz za tod: trditev nam nudijo so­ sedni kmečki e;ozdovi, ki -imajo sicer debla nekoliko manjših dimenzij, ali polno za~t~in zdrav izgled, odličen . prirastek in krasen pomladek, s či m.er si"'tdržavni gozdovi ne :norejo ponašati . . . . Pr ičujoči članek priča, da strokovno delo @ozdarskega institu- J ' ta nima le ~eoretično-znanstvene vrednosti, marveč da jei velike praktič ne važnosti tudi za operativno gozdno gospodarstvo. Praksa daje znano­sti pobude za raziskovalno delo, znanost pa ~odpira prakso s svojimi izsledki in jo usmerja na nova pota.
na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani