Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Sedanje stanje in rezultati enoletnega raziskovanja raka kostanjeve skorje/ Endothia parasitica Anders./ V LR Sloveniji
Avtor(ji): Stana Hočevar
Leto: 1951
Ključne besede:
Ajševica, Branik, Preserje, Renče, Tomaj, Dornberg, Bilje, Kal nad nad Kanalom, Vogrsko, Temnica, GGO Tolmin in Sežana, domači kostanj (Castanea sativa), rak kostanjeve skorje (Endothia parasitica)

OCR besedilo:
l. Stana Hočevar, . asistent Gozdarskega inštituta-Sloveni-je l'. Sedanje stanje in rezu1tati enoletnega r nziskovanja raka kostanjeve skorje /Endothia parasitica Andera./ v LR Sloveniji. V LR Sloveniji zavzema domači kostanj /Castanea sativa Mill. / po lesni masi četrto mesto med listavci: prvo mesto pripada bukvi,dru.go gradnu, dobu in puhavcu, tretje ~rnemu in be­lemu gabru, a četrto domačemu kostanju. Po najnovejših podatkih, ki jih je zbral dr. Wraber r aste domači kostanj· na površini okoli 250. 000 ha, na ~isto površino domačega kostanja pa odpade okoli 25. ooo ha„ Njegovo rastišče se razprostira v gl9vnem v lahno hribo­v~tih predelih rek: Soče• Vipave, Save /od Jesenic do :Srežic/, Krke /od lfovege mesta do izliva/, ob srednjem toku Kolpe, Drave /od Fale do Ormoža/, Mure in Le~dave /glej karto/. Kostanjevo področje se deli na submediteranski in kon­tinentalni areal. Čepr av je domači kostanj drevo submediteranskega podnebnega pasu, pokriva v Slovennh:m Primorju le okoli 2 . 500 ha po­V+Šine, na zmerno topli-srednjeevropski klimatični tip pa odpade ok. 22.500 ha . Domači kostanj ni zastopan v omenjenih klimatičnih tipih v enakj_ ni.nožini . N a jveč ga imajo naslednji ckruji: Brežice, Krško, kostanju je potrebna dolga vegetacijska perio- Ptuj, Kranj, Sežan.a, Novo mesto, Celje in Maribor. ' . Domačemu da, dolgo leto in topla jesen. Za njegovo uspevanje so potrebna ne­koliko globlja , zakisana in bolj vlažna tla, torej tereni • kjer uspe­vajo mešani gozdovi bukve-gabra-gradna-bora. Tudi pri nas so v pre­težni meri mešani nasadi domačega kostanja, v katerih prevladujejo v kontinentalnem arealu graden, gaber ali rdeči bor; v Slov. Primor­ju pa so mu primešani poleg gradna in puhavca še črni gaber in mali jesen; robinija mu je primešana kot samonikla, črni bor pa je nasajen. Pestrost drevesnih vrat, ki so primešane domačemu kostanju se javlja zaradi različnih ekoloških razmer, pa tudi različnega načina gospo­darjenja. Čistih sestojev domačega kostanja je prav malo in ne prese­gajo 4 ha površine. Geološka podlaga za domači kostanj je: granit , tonalit, gnajs, glinasti škrilavci , na Primorskem je jerovica in fiil /eocenski peščenjaki in škrilavoi/. -2­ Gozdna zdru~ba domačega · kost:inja, gabra in gr dna ter bukve obraš~a ravnice in gričevje v nadmorski vi~ini 80 -600 m, me­ stoma do 800 m. Kost j ljubi južne in jugozapadne položaje na­ ših gričev z globoko vlažno zem.1jo, dobimo ga p tudi v sever­ nih ekspozicijah, kjer bolje uspeva za časa letne suše kot oni na omenjenih toplej§ih položajih, kjer mu je v hladnejši legi zagotovljena večja svežina. Izogiba se strmim in suhim terenom. Večjih, čistih površin domačega kostanja v LR Sloveniji ne najdemo več . Mnogo svojih r ~sti č je moral odstopiti robiniji~ boru in smreki. Po prisojnem gričevju rastejo še manjše skupine in posamezna drevesa med drugim dr vjem kot ostanki nekdaj večjih kost nj vih sestojev. Naletimo pa tudi na gozdi~e 11 posamezna drevesa domačega kostanja med kmetijskimi kultur~mi, ki slutijo za pridobivanje plodov, stelje in drv. Zaradi intenzivnega izkori­š~anja so goji ta gozd kot panjeveo -nizek gozd s kratko obhod­no dobo, le ponekod obstojajo ie srednji ali visoki kostanjevi gozdovi. Domači kostanj se hitro obnavlja, ker požene iB panja bujne in !tevilne poganjke in tudi hitro prirašča . Domači kostanj zavzema med ostalimi: našimi drevesnimi vrstami poseben položaj. Odlikuje se po tem, da nam daje kot dra­goceno gozdno drevo ie v z_godnji mladosti material za vinogradni­ško kolje, kova§ko oglje in za kurjavo. Por blja se tudi kot teh­ni~ni les odlične kv litete. Veliko vrednost ima kostanjevina za ke icno industrijo, ker pridobivajo iz nje tanin. Skorja vsebuje 12. 5~ tanina, deblo /les/ pa 8~. Pri nas ne gojimo domačega ko­stanja s~mo kot gozdno, temve~ tudi kot sadno drevo, ker daje sladke in okusne „lodove, ki so vsakdanji kruh pretežni '8cin1 pre­bivalstva na Primorske . Zato ga imenujemo tudi krušno drevo. Za~ sa evetenja nudijo kostanjevi nasadi obilno pašo ~ebelam. " Naveden odlična svojstva domačega kostanja nas silijo temu, da pospešujemo to plemenito drevo povsod, kjer -to dopuš~a­Jo ekolo§ke r zmere. Toda v zadnjih desetletjih so -"ojitelji gozdov zelo zaskr­bl,ien1 ,ker se je po_javila na doma~em kostanju epidemi~na bolezen­r kostanjeve skorje,ki jo povzroča glivic -ndothia parasitica Anders. Zato ne vedo,ali bi še dalje pogozdovali kostanjevim semenom.Ker nimamo za zdrav.1 jenje bolezni nobenega uspešnega sred-, stva, je upr ~ vičena zaskrbljenost gozdarskih trokovnjavov, s~ gre za obstoj zelo dr1gooene drevesne vrste pri nas./ Biolo­ -3­ g1jo in znake bolezni je p dal že 1n • M1hajlo Xrst1č r Jaz pa bpn podala. njen zgodovins ran-oJ ./ · Bolezen so prvikrat o:pazil1 v ZDA ·19o4 leta JSO> loške~ vrtu v New Yorku"D.a ameriškem kostanju/ Castanea d•n-· tata / ,,. ka.mor so jo prenesli z okužen.im. kostanjevimi. sadi­ ka.mi. iz Kitajske „od koder· bole-Hn·-kostanjn-rak 1znra. • - Bolemen se je šuila ep.idemično koncenu1čn1h krogih . čem 1 let je b1lo težko najti zdraTo kostan3eTO dre•o v daljni oko­ 11.oi. New Yorka . Danes je kostan3 ob •~odnein o~ežju ZDA T mnogih okoliših dejansko iztrebljen . Area.l , koder je nekoč raslo mogočno kostanjevo drevo , 3e pribllžno 2.200 km dolg :1n ok.. 800 km širok• V razdobju l.o let se je posušilo 9o i ameriškega kostan~ / Castanea den.tata / • Zgodil.o se je ·, kar se SSi.na.šim pojmom nemogoče a pleme.niti tostanJ 3e na svo~em· naravnem rastišču v eni življenski dob~ tako rekoč 1zg:1n11. V BYropo so prinesli pa.raz1tn a;liT1Go s okuželMJ kosta.njertno ameri.ški TOja14 med prvo sTetovno T TO~ in s1oer T Vel.Britani30 1n Holan m, žari~če je bilo ugotovljeno oktobr 1950, geološka podlaga apnen c (jerovica/, okuženih jelo ha kostanjeve površine; domačemu kostanju so primešani graden o,7 in bukev o,l, staro t gozda 1 -5o let. četrto žarišče je nad Je~čenkovci, Brje, KLO Branik, goriški okraj, nadmorska vi~1na 250 m. To žarišč je bilo ugo­tovljeno decembra 1950, geološka podlaga apnenec /jerovica/, okuženih je 4o ha kostanjeve površine: domačemu kostanju so pri­mešani robinija o,2 in mali jesen o,l, starost gozda 2o -5o let. Peto ~a-rišče je Čuk, KLO Branik, goriški okr3j, nad­morska višina 200 m, žarišče je bilo ugotovljeno januarja 1951, geološka podlaga apnenec /jerovica/ okuženi so 3 ha od 4o ha gozd­ne površine.Domačemu kost1=mju so primešani graden in puh~vec o,4, črni gaber o,1, mali jesen o,l in robinija o,1; starost gozda 2o-5o let. ~esto žar J.šče je Brdo KLO Branik, goriški okraj, nad­morska višina Joo m, geološka podlaga apnenec /jerovica/. Žari­šče je bilo ugotovljeno januarja 1951., okuženih jelo ha kosta­njeve površine, domačemu kostanju so prime ni robinij, puhavec, črni.gaber in črni bor. tarost gozda 2o -5o let. Sedmo žarišče je Preserje, ICLO Pre erje, goriški okraj nadmorska višina 160 m. iarišče je bilo ugotovljeno januarja 1951, geološka podlaga apnenec /jerovica/ okuženih lo arov, doma~emu ko tanju so primešani graden o,2, puhaveo o,l, robinija o,3 in mali jesen o,l, starost gozda 2o -4o let. Osmo larišče je za Vrhom, KLO Preserje, goriški okraj, nadmorska višina 200 m. Zarišče je bilo ugotovljeno januarja 1951, geološka poJlaga apnenec /jerovica/; okužena sta 2 ha kostanjeve površine, d('ltn čemu kostanju so primešani robinija o,2, pu.havec o,2 in mali jesen o,l, starost gozda 1o -4o let. Deveto žariš«Se so Žigoni", KLO Renl!e, goriški okraj, nadm. višina loo -120 m. žari~~e je bilo ugotovljeno januarja 1951. Geološka podlaga apnenec /jerovica/ okužena sta 2 ha ko­ -6­ stanjeve površin, dom~cemu kostanju so primešan~ robinija o,4, graden o,4, pa tudi puhaveo in mali jesen, starost gozda 20-60 let. . Deseto žar1š~e je Log, KLO Tomaj, edini primer v se!ansk okraju, nadmorsko višina 2oo-25o m. Žorišče je bilo ugotovljeno januarja 1951, geolo§ka podlaga apnenec /jerovica/, okuženih je 5 ha kostanjeve površine, domačemu kostanju sta pr1mei3ana grqden o,2 inčrni lx>r o,l; starost gozda 5 -150 let. Enajsto žarišče je nad .&aksidi, KLO Dornberg, goriški okraj, n~dmorska višina 150 m. Ž3r1 če je bilo ugotovljeno fe­bruarja 1951, geološka podlaga fliš, okuženi so 3 ha kostanjeve povr~ine, domace~..u kostanju st prime!ann cr.r~den o,4 n rob1n1­ja o,3, st-rost gozda 2o let. Dvanajsto žarišče je Jerebišee, ICtO Bilje, goriški okraj, nadmorska višina ~loo • žarišče je bilo ugotovljeno februarja 1951, geološka podlaga fliš, okuženih je 6 ha kosta­ •njeve površine, domačemu kostanju je primešana robinija o,3, sta­r9st gozda 3o -4o let. Trin jsto žarišče je :Brezovica, no Kal nad Kanalom, goriški okraj, _nadmorska višina 600 m. Ž3rišče je bilo ugotovlje­no marca 1951, geološka podlaga flišni škrilavci, okužena povr­?;ina 2 ha (21 dreves) 1rostanjeve površine, dom čemu kostanju je p:r:ime on mac.sen o,6 {nasajen), st!'lrost gozda 3o-4o let. Stirin jato ž ri$če jf1 Brcni~, no Vogrsko, 80riški okraj, nadm. višina loo m. žarišče je bilo ugotovljeno m ja 1951, geolo ka podl ga fliš, škrilavci, okuženih je na površini 1 ha 163 dreves, domačemu ost n·u je primešan graden o,7, starost gozda Jo-4o let. Petnajsto ~arišce je Temnica na Krn , KLO Temnica, 1:a Kr su, nadmorska višina )oo-400 m, goriški okraj. ž riš~e ' 1 je bilo ugotovljeno junija 1951, geololika podlaga apnenec ( jero­vica); okuz na so posamezna drevesa na površini 8 ha domn~ega kosta­nja. Primeš ni so mu puhavec o,3, mali jesen o,o5 in robinija 0,05, starost gozda 5o -60 let. · Ugotovil aemt da je ameriški kostanjev rak, ki go. pov­zro~a Endoth1a paras:tica napadel kostanjeva debla, veje 1n j1ce vseh st rooti in delo mlade poganjke od 3-5 let. V Panovcu, v oddel­ -7­ ku 17, smo na~li poganjke iz panja, stare 2 leti, ki so bi­li okuženi po raku kost.skorje. Infekcija se na njih javlja v glavnem tik nad panje ali v višini 2o cm od panja. V Pa­novcu so napadena skoro vsa kostanjeva qrevesa na površini 7o ha in je težko najti med njimi zdravo drevo. Lansko leto je ugotovil ing. ·arjan Šebenik, de se je posušilo okrog 1 . 000 dreves v starosti od 4o -60 let„ po1eg tega pa še ogromno §tevilo poganjkov v staroeti od 5-7 let. Endothia paraeitica velja torej kot posebno nevarna za kostanjeve kulture. Letos se sušenje kostanjevih dreves in razvoj glivice nista opazila v taki-meri kot lani. Lanska suša je namreč neugodno vplivala na· mat kostanja, ga fiziološko oslabila, nasprotno pa so bili ugodni pogoji za r ezvoj glivice. k1 je povzročila hitro suše­nje in odmiranj dreves in poganjkov. Lani je ugotovil ing. 8ebenik, da je glivica povzročila v razdobju poldrugega meseca do septembra, do ao drevesa, ki so imela v avgustu v vrhu le nekaj suhih vej, imela sredi spetmebra že popolnoma suho kro­šnjo. Letos pa tako hitrega na~redovanja v sušenju ni bilo opaziti, niiti v rqzdobju pol leta, od moj do oktobra„ Rane, ki so legla razvoja parazita, n atajajo zaradi zmrzali, toče, burje in zar4d1 objedanja žuželk ter živine. Okuženje pa izvrr.c trosi, Tudi mi smo napravili na zdravih domačih ,ostan ih razli~ne vrnte umetnih rnn: ~iroke, gladke odprte r nne, vz401~ne z. reze, zaprte r 3ne prelite s parafi­nom, imtirali smo tudi ubode žu~elk. v te rane smo vbrizgal.i micelij i pilmosporc rnka ltostanjove skorje, dobljene v kul­turi ali pri48Rerodne in ugotovili, da S'fJ je povsod pokazal učinek infekcij, samo na gladkih odprtih ranah ne, ker j pik­nospore spral dež. Prve infekcije smo nnpr vil.i 27.lo.1950 v oddelku 17 v P-ovcu. Cilj teh infekcij je bil,d se preu~i občutljivost dreves za inf'ekcije, efekt poznih infekoij 1n viru1enca materi la, dobljen iz kulture, Gaeum nn omenja, da ae prvi simptomi bolezni opazijo že po 3 -5 tednih. Nala raziskovanja so dala drugačno sliko. Opa~anja prvih simpto­mov bolezni so odvisna od starosti paoieta in„od te-ga, v kate­ri letni dobi se napr"'vi inf'ekcija. Pri infekcijah, ki smo jih napravili s prirodnimi piknoaporami in miceiijem ter pik­nospor mi in ,~icelijem r ka kost.sl::orje iz k-ulture v oktobru 1950 na 8 letnih in 2o letnih kostanjih, smo opazili prve zna­ke okužbe-šele maja 1951. Pri tem smo ugotovili, da je pozitiv­no d~loval material. iz kuiture, od pri.rodnega materiala pa smo opazili znak okužbe samo od infekcije z micelijeift.Te infek­cija sme ponovili n domačih kostanjih v juniju. Učinek se je --8 ­ pokazal že po 5 tednih: toda bujnejši je bil na mladih 4-8 let starih kostanjevih Je drevesih kot na 2o letnih. Na 4 -·s letnih deblih je bilo opaziti vdolbljenje~ spremembo olivnozelene barve -v rdečerjavo do temnovijolčasto, vzdolž­ne -razpoke luba, bujne poganjke :pod infekcijo, medtem ko je bilo opaziti na 2o let starih drevesih samo spremembo barve . in "fdolžne pokanje luba. Ifa teh istih in.ficira.aih mestih so se v oktobru. 1951 razvili piknidiji in v njih na milijone pikno­spor. Po L fekciji domačih kostanjev v juliju 1951 so ee prvi znaki bolezni opazili že po 2 tednih. PBvari, Biraghi, GaeUl:lann, Gruvatt omenjajo v svojih člankih, da moremo spoznati :.caka kostanjeve skorje tudi po tem, da listje nekaterih vej ar~di poletja naenkrat zvene in porjavi in se močno loči od zelene krošnje. Ko začne listje rumeneti, se ne tvori ob lis·~nih pecljih ločilno tkivo in ta­ko obvisi na vajah preko gime~. Pri pregledovanju r> ostanje­vih nasadov tekom zime 1950/51 sem ta pojav opazila le tu in tam na Gorišlrem, zato ta znak ni zadovolji-v za diagnozo bo­lezni. ,Naletela sem na drevesa, ki so bila okužena, pa niso obdržala porjavelih listov·na vejah, ali pa sem opazila na videz zdrava drevesa, katerih veje so imele listje. Parazit razvije na '8jah in vejicah,-manj na deblih v parifernih okuženih tkivih sko.cje ali v razpokah skorje oran­žnordeče razmnoževalne organe (-piknidije). Skorja je včasih kar posejana z njimi. V.enem piknidiju je ok. 115„ooo. ooo pik­n~spor. ·Darpoux piše, da morejo piknospore živeti voc mesecev v zraku ali v suhi zemlji, na drevesu pa ostt1nejo virulentne celo leto, če ne dežuje. Glede dobe trajanja, vitalnosti in virulence piknospor in mioeli ja so pri j.las pos1."Usi v teku. Ne­kaj okuženih -posekanih poganjkov s pi1midij1 smo pu tibi le­žati na tleh, nekaj smo jih zakopali v zemljo~ v globino 15-50 cm. Do sedaj sm~ ugotovili, da piknospore in micelij, zakopani 3 mesece v zemlji, v globini 5o cm• imajo več jo vitalnost in virulenco kot piknospore ali micelij, kiso zakopani samo 15 cm. Najmanj vitalne sile pa je pokazal micelij~ ki je ležal na površini zemlje že tri maseae. 'Isti pisec omenja, da se morejo pik.:nospore oblikovati v različnih letnih dobah ne sam.o na rastočih olru~enih drevesih, temveč tudi na odmrlem deblu ali vejah in vejicah. Naša opazo­vanja v Panovcu so to potrdila. Od oktobra 1950 do julija 1951 ., pa samo na odmrlih, suhih vejah in vejicAh poganjkov. Piknospore služijo predvsem za okužitev v notranjosti same krošnje in povzročajo • da iz primarnega žarišča nastane­jo na ostalih vejah in vejicnh sekund<1rna žarišča, kise po­lagoma združi jo. Ob.olenje ali odpornost posnneznih dreves zavisi od njiho·,re individualne dispozicije. Pi-knospore raz­našajo veter, dež in ituželke. V spolnih razmnoževfllnih orga­nih (parite~ijih) ser zvijejo dvooelične a3kospore, ki jih 1·zmeče poseben mehanizem iz peritecijev na prosto. Dalje jih raznašnjo na ogro!!ll1e daljave ·V'eter, žuželke in ptice ter člo­vek. Ptice jih prenašajo na krempljih in s klj1mom, ko leta­jo od okuženih nazirava drevesa domačega kostanja., Na žolni so našteli 750. 000 spor, a na žuželki 360.000. Leta 1913 je Collins ugotovil celo, da se spore pre­:n'3šajo tudi s !-ostanjevimi plodo-..ri. Zato je potrebno, pri tej epidemični bolezni izvajat stroge kar6lt.enske ukrepe. Ti so: posek okuženega drevja čim nižje pri tleh {brez panja)~ čim hitrejša upor-c1ba toga materiala za lrurj'1VO v okuženem področju in prepoved izvoza neobeljenega lesa, plodov in sadik iz oku­ženih krfljev. Ko je bila u ·-otovljena Endothia par,:sitica v goriškem okraju oktobra 1950, je bivše ministrstvo za gozdarstvo LRS objRvilo omenjene kurrntenske predpioe kot Odredbo v Uradnem listu LRS ot. 3 z dne 15.1.1951 za okraj Gorice. Dn.e 27. 2.1951 pa je izšla dopolnilna Odredba v Urad.nem listu LRS št. 9~ kjer je 'bila razširjena .lr..arantenn še na zežanslr1 okraj. Z obema na­šima odredbama se strinja dr. Gravatt, specialist za bolezni na domačem kostanju. V Beogradu je 5.11. t.l. poudaril• da se moramo strogo dr~o.ti kar~ntene, drugače se bo pri nas dogodilo enako kot v Italiji. v Italiji je samo neizvajan.je kar ntene vzrok, da je bilo v kratki dobilo let že okuženih 31 provine ~o raku kost.skorje in, da imajo od 800. 000 ha uničenih že 80. 000 ha kostanjevih sestojev. ~aša dolžnost je, da karantenske ukrepe v lastnem interesu izvajamo. Krog e;ostiteljev raka je zelo obsežen_. V ZDA je okužil parazit več kostanjevih vrst kot: Castanea dentata„ Castanea pumila in Castanea sativa, dalje več vrst hrasta: Querous al­ba• Q. •borealis, Q. rubra in Q. atellata, končno tudi severno­ameriške vrste javora, belega in črneg8 gabra, karije (Carya ovata) in ocetovca (Bhus typhin•)•-Na zadnjih gostiteljih je -lo ­ napad raka kost. slcorje slab in brez gospod rskega pomon • tod te stranske r stline učinkujejo epidemi~no, ker na njih navadn·o prezremo okužena mesta. ·V Italiji so ugotovili to glivico tudi na puhavcu. gradnu in črniki (Biraghi). Pri nas pa smo 1 tos v oktobru v Panovcu v žcriš~u raka kost.skorje, kjer ~ijo m šane sestoje s kostanjem grden, dob in rde~i hr st, ugotovili to bolezen tudi na hibridih doba in gradna. Zaradi teh dognanj bo tr bata oj objnvit v Ur· nem listu L S še d d tno odredbo, kjer bodo n ved .ni kar ntenaki ukre­ piše za hrast. Umetno smo inficirali hibrid doba in puhavca ,. rde Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani