Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Ugotavljanje vzrokov sušenja smrekovih monokultur v revirju Mislinja
Avtor(ji): Stana Hočevar, Dušan Jurc
Leto: 1980
Ključne besede:
Mislinja, GGO Slovenj Gradec, smreka, koreninska goba (Heterobasidion annosum), prava štorovka (Armillaria mellea), smrekov lubadar (Polygraphus poligraphus)

OCR besedilo:
4'3 d005(] s:: INšTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO PRI BF 61001 LJUBLJANA, VECNA POT 2 P. P. 523-X, TELEFON 264 761 šTEV.: DATUM: 5,5,1980 LESNA Slovenjgradec Obrat za kooperacijo SLOVENJ GRADEC ZADEVA: Ugotavljanje vzroka suš~nja smrekovih monokultur v revirju Mislinja Na prošnjo pomočnika direktorja Obrata za kooperacijo tov.ing. Toneta Levca smo si 25.4.80 ogledali smrekovi monokulturi v revirju Mislinja, KO Misli­ nja, v oddelku 35/1 in 69 b. Ogledu so prisostvovali ing. Drago Križan, goz­ darski medobčinski inšpektor, Dravograd, ing. Janko Potočnik, taksator pri Lesni, ing. Tone Levec, pomočnik direktorja TOK-a, Jože Tretjak, revirni vo­ dja, TOK Slovenjgradec, Mirko Zajc it Šentilja, solastnik prve parcele in Stane Koprivnikar iz Mislinje, lastnik druge parcele; iz IGLG pa prof.Stana Hočevar, dipl .biol. Dušan Jurc, iz BF pa doc.dr. Janez Titovšek. Na območju revirja Mislinja se sušita dve smrekovi monokulturi in sicer : prva monokultura je v oddelku 35/1, katere lastnica je Olga Rozman iz Šent i­ lja, p.Misl inja. Površina parcele je 6,85 ha, smreke pa se suše samo na po­ vršini 35 a, Nadmorska višina je 680 m, lega je južna, nagib je 25-30°, geološka podlaga so gnajsi. Monokultura je stara okoli 80 let. Druga monokultura je v oddelku 69b, lastnik je Stane Koprivnikar iz Mislinje, po domače Adam. Površina parcele je 8,95 ha. Smreke se močno suše le na po­ vršini 20 a. Nadmorska višina je 720 m, lega je jugozahodna, geološka podlaga so gnajsi. Starost monokulture je okoli 80 let. Obe smrekovi monokulturi sta bili osnovani na bivših kmetijskih tleh (njivah). Na obeh parcelah sta opazni žarišči sušenja od koder se okužba širi v koncen­ tričnih krogih. Monokultura v oddelku 69b je na površini 20 a 100% okužena, kar je opaziti na še rastočih smrekah in na panjih, v oddelku 35/1 pa so na povr­šini 35 a okužene le posamezne smreke. Sušenje na obeh parcelah povzročata obl igatni zajedavski glivi Heterobasidion annosum (koreninska goba) in Armi l la­ riel la mellea (prava štorovka). Koreninska goba prevladuje in je tudi primarna· povzročiteljica sušenja smrek v obeh monokulturah. V fiziološko oslabljene smreke pa se je kot sekundarni povzročitelj sušenja le-teh naselil Polygraphus polygraphus (smrekov lubadar). Sušenje smreke je pospešilo za njo in za glivo ugodno rastišče, saj sta monokulturi osnovani na opuščenih njivah. Smreke na takih rastiščih so mnogo ~olj podvržene okužbi z zajedavsko glivo Heterobasi­dion annosum kot smreke na gozdnih rastiščih. Tudi južna in jugozahodna lega UD 2055 79 -2 ­ sta na omenjenih nadmorskih višinah neugodni za rast smreke, a povoljni za razvoj zajedavke. Ob občasnem pomanjkanju vode v tleh (ob sušah) pride do oslabitve ali celo do odmiranja korenin v površinskem sloju zemlje, kar omo­ goči vdor zajedavske glive v korenine. V obeh monokulturah sta prava štorovka in smrekov lubadar sekundarna š~ljivca in sta le pospeševalca sušenja smrek. Sušenje smreke se bo nadaljevalo. Ta gliva se namreč širi v zemlji s podgobjem in okuži zdrave korenine, ko pride z njimi v stik, tudi, če te niso ranjene . (predvsem tanjše, mlade korenine pri površini tal). Sečnja na obeh okuženih parcelah naj poteka le glede na razvoj bolezni. Takoj, ko opazite znamenje sušenja, svetujemo posek, ker bolezen na obeh parcelah zelo hitro napreduje. V tem primeru gliva zelo močno zmanjša vrednost lesa. Trohnoba lahko zajame pri smreki 16 in več metrov višine debla in ga popolnoma uniči. Hitrost širjenja trohnobe v deblu znaša povprečno 0,3 ffl vsako leto. Priporočamo, da poteka obnova glede na značaj prisotne zajedavke brez glavne­ga gostitelja -smreke. Nastale gole površine ne priporoč~mo pogozdovati s smreko in jelko, ker so te močno okužene z glivo Heterobasidion annosum. Gl i­va pa se bo naprej razvijala kot gniloživka v panjih in njihovih koreninah. Macesen in zelena duglazija sta manj občutljiva za okužbo s koreninsko gobo in zato pri deti obe drevesni vrsti v poštev kot graditeljici bodočega sestoja. Prav tako priporočamo vnašanje 1istavcev, predvsem velikega jesena, gorskega javora, belega gabra in velelistne lipe, ker so osnovali obe monokulturi na biv­ših kmetijskih tleh, kjer so iglavci posebej močno izpostavljeni okužbam z obe­ma navedenima glivama. V.d. direktor: Milan Kuder, dipl.ing. V vednost: Skupščina občine Inšpekcijske službe tov.ing.Drago Križan Dravograd
Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani