Varstvo gozdov Slovenije

Mestni park v Mariboru: Zdravtsveno stanje drevnin in njihovih sanacij

Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1981
Ključne besede:
Mestni park Maribor, GGO Maribor, azijska platana, mandžurski jesen, breza, jesen, lipa, lipovec, črni oreh, rdeči hrast, vrba žalujka, robinja, smreka, cemprin, gledičija, bukev, bela vrba, gaber, oreškar, zeleni bor, črni ribez, jagned, črni topol,dob, divji kostanj, zelene duglezije, macesen, viseča vrba, brest, prava štorovka (Armillaria mellea), bela omela (Viscum album f. sp. mali), koreninska goba (Heterobasidion annosum), švajnicev luknjičar (Phaelus schweinitzii), Inonotus hispidus, Ganoderma adspersum, Pleurotus dryinus, Phellinus robustus, Piptoporus betulinus, Fomes fomentarius, Pholiota squarrosa, Hypholoma fasciculare, Hypholoma sublateritium, Oudemansiella radicata, Stereum hirsutum, Lycoperdon pyriforme, Peniophora quercina, Cylindrobasidium evolvens, Mehurjevka zelenega bora (Cronartium ribicola), Dothichiza populea, dobova pepelovka (Microsphaera alphitoides), pepelovka (Phyllactinia guttata), Guignardia aesculi, Scirrhia pini, Melampsoridium betulinum, Gilletteella cooleyi, zelena smrekova uš (Sacchiphantes viridis), vrbova hržica (Pontania sp.), Pemphigus bursarius, Pemphigus filaginis, Pemphigus spirothecae, uš zelenega bora (Pineus strobi), Dioryctria splendidella, Byrsocrypta ulmi, bukova uš (Phyllaphis fagi), macesnov molj (Coleophora laricella)

OCR besedilo:
11c:) 8A 4 oo 104.1:}'l. ; (~?))-. ~i_ J~~) Inštitut za gozdno in 1,sno gospodarstvo pri Biotehniški ·fakulteti v Ljubljani ) M E ~ T N P A R K v M A R I B O R U · ZDRAVSTVENO STANJE DREVNIN IN NJIHOVA SANACIJA J Izdelal: Du šan Jurc, dipl~biol. ~ ing. Ljub1j ana, 7. 1O. 1981 • 1. UVOD Terensko delo v Mestnem parku smo opravi 1 i 21. in 22,9, 198'1. Ob enkratnem pregledu parka seveda nismo mogli zasledit·i vseh bolezni in škodljivcev, ugotovili pa srno glavne pov:uočitelje propadanJa 'dreves, kar zadošča za pričetek sanacije. Imena dreves in prlpadajoče štev i 1 čne oz'nake smo povzeli po študiji "Mesto i park v lla riboru -1,wentarlza·cija z valodzacijo in smernicami razvoja", ki jo je izdelal Zavod 2:a spomeniško varstvo Maribor. II. ZDRAVSTVENO STANJE DREVNIN Bolezni In škodlj ivce smo razvrsti 1 i v osem skupin in jih naV\i:tjamo v 2Japoredju od najneva-rne]ših do manj nevarnih. 1. Armillariella mellea -prava štorovka L ( /'L • -,,. 1.------- Trosnjake prave štorovke smo našli na koreninah in dniščih naslednjih dreves: mandžurski jesen -069.1 do 069.4: kopuče mladih trosnJakov so i , zraščale iz korenin, prekrivale pa so tudi dnišča debel. Pod odmrlrm· lul)jem smo· našli' tudi belo,kožasto,pahljačasto razraslo podgobje zajeda'iš'ke gil!ive. platana 089'.5: drevo ima že več suh1i•h vej. Ob dnišču debla smo našli pet kop1.1č prave štorovke. breza -043,13'4: zaradi okužbe s pravo štorovko se drevo suši; ob dnišču je l raslo deset kopuč zajedavske glive. jesen -o68.J 6: ob1 dtnlščtf je rasel šop trosnjakov prave štorovke. Vsa drevesa, ki ,Ji'tt Je okužila prava štorovka,ža kažejo znake odmira'nja in sušenj-e le"'teh se bo nadaljev~+o. NajverJetneje je prava štorovka okuži la drevesa skozi rane na koreninah in dni•ščih • debel, ki so nastale pri preoranju travnat in· površin parka· pred približno desetimi leti (o tem so nam pripovedovali delavci v parku). To delo je bil izredno škodljiv in strokovno zgrešen poseg. Vsaka poškodba drevesa, ki je takoj ne zdravimo, omogoči zajedavskim glivam vdor v korenine ·in debla. Glede na vrsto zajedavske glive, ki je okužila drevo, pa sledi hitrejši ali počasnejši propad drevesa. Našli smo štiri območja __ s trosnjaki prave štorovke. Menimo, da je ta zajedavska gliva v parku mnogo bolj razširjena, le da v času pregleda parka trosnjaki še niso bili raz l ) viti. Precej dobovih dreves očitno hira. Glive, ki smo jih naši i na 1istih pa navadno ne povzročajo propada dreves. Zaradi njih drevo fiziološko osl-abi iri prava štorovka drevo la"J~ okuži. Zato sumimo, da povzroča tako močno hiranje dobov prava štorovka. Prava štorovka se razrašča v tleh s podgobjem v obliki rizomorf. Te lahko pro dro v sosednja zdrava drevesa. Gliva je izrazito pol ifagna, zato so ogrožene praktično vse drevesne vrste v parku. Propad drevesa je hitrejši, če okužeho drevo raste v neprimernih ekoloških razmerah (zbita zemlja, onesnažen zrak, neprimerne klimatske razmere, pomanjkanje hraniv). Za zatiranje prave štorovke ne poznamo učinkovitih načinov, ki bi :jih lahko uporabili v parku. Vsa suha in močno sušeča se drevesa je potrebno posekati. Prava štorovka se v lesnih odpadkih in v koreninah panjev prehranjuje kot gniloživka. Iz lesnih odpadkov in korenin v zemlji lahko prodre gliva v korenine mladih dreves, če jih posadimo na okuženem območju. Zato svetujemo izkop panjev in vseh korenin obolelih dreves. Na mestih, kjer rastejo okužena drevesa, je najprimerneje, da predvidite samo travnate površine. 2. Vi seum a 1 bum_f. sp. mali -be 1 a orne1 a ~ --f"' I ~ :> ,,. :sl iki r2 in 3: bela omela se je na e1 ila na deblo breze, ki raste v skupini 043.8 do 043,37 in na veje 1ipovca 113.4. ' , -4 - Breza: je v parku glavna gostiteljica bele omele. Na mladih brezovih drevesih (sku pina 043,8 do 043,37) smo jo našli celo na debelcih. Na starejših drevesth pa je močno razširjena in povzroča sušenje celih dreves. Lipa in 1 ipovec: sta zelo močno okužena, predvsem št.113,1 ~ 113,5, 113,23 in 113,24 črni oreh -077,1 do 077,4 rdeči hrast -099,1 vrba žalujka -103,Al robinija -100,3 -100.5 Bela omela je polzajedavka. Drevesu odvzema vodo in v njej raztopljene mine ralne snovi. Veje, na katerih so grmi bele omele, se zaradi pomanjkanja vode sušijo, prirastek drevesa se manjša in drevo oslabi in začne hirati. Vanj zlah ka vdrejo zajedavske glive, posebno pogosto na mestih, kjer so grmi bele omele odpadli. V parku smo opazili vse stopnje propadanja dreves od začetnih okužb do popolno ma suhih. Belo omelo je možno zatreti z vbrizgavanjem herbicidov (2,4 -D in 2,4,5 -T) v deblo gostitelja . Poizkusi so bili opravljeni le na iglavcih, zato ta način ne priporočamo. Ostane samo sprotno odžagovanje in sežiganje vej z grmi bele omele. Močno sušeča se drevesa in tista z vel lkim številom grmov bele omele v krošnji in na deblu bi bilo najbolje odstraniti -npr. 1 ipovec 113,5, Prav tako pripo ročamo, da posekate mlada drevesa brez, ki imajo grmičke bele omele na deblu . (v skupini 043,8 do 043,37), čeprav bo zahtevalo odstranjevanje vej z grmi bele omele velika finančna sredstva menimo, da je to eden najvažnejših ukrepov, ki ga je tteba realizirati. Brez zatiranja jo bodo ptiči stalno širili na zdrava drevesa. Viscum album f,sp. mali zajeda tudi sadno drevje. Zatiranje bele omele v parku bo zmanjšalo tudi škode v sadovnjakih bližnjega okoliša. 3. Heterobasidion annosum -koreninska goba slika 4: dnišče smrekovega debla št.012.164 na katerem so se razvijali trosnjaki koreninske gobe ' ) Trosnjake te nevarne zajedavske glive smo našli na dnišču debla smreke 012.164. Okužbe s to glivo smo z izvrtki ugotovili v smrekah 012.22 in 012.21. Slednja je v deblu že votla. Zajedavska gliva okuž ~drevo skozi rane ali pa prodre v zdravo drevo na stikih : korenin okuženega in zdravega drevesa. Razkraja jedrovino najprej v koreninah in nato v deblih. V začetku okužbe se spremeni barva lesa v vijoličasto, nato v rdečkastorjavo. Kasneje postane jedrovina bledo rumena, nato vse bolj porozna in vlaknata, Vlakna razpadejo v prah in nastane votlina. V nekaterih primerih je dnišče okužene smreke stekleničasto odebeljeno in zasmoljeno. Trosnjake najdemo na okuženih koreninah in na dnišču debla, Veliki so do 20 cm in imajo bel rob. Hrbtn~ stran trosnjaka je nepravilno nagubana in temno rjava, trebušna s trosovnico pa je pri mladem trosnjaku bela, pri starejšem pa belo rumena. Vsako leto priraste nov sloj trosovnice. Starejše smreke se zelo redko posušijo zaradi okužbe s to glivo. Zaradi razkroja jedrovine v koreninah in debl lh pa jih lahko močnejši veter ali težji sneg prelomi ali izruje. Nemogoče je predvideti hitrost razvoja bolezni v smrekovem sestoju Mestnega parka. Propadanje smreke je odvisno od več dejavnikov. Bolezen pospešujejo neugodni življenjski pogoji za rast smreke (npr. onesnaženo označje, mehanske poškod be, zbita tla itd.) in ugodni klimatski pogoji za rast glive. Dejstvo,da je :sestoj okužen in da zajedavske glive ne moremo uspešno zatreti, privede do zaključ ) ka, da je sestoj neperspektiven. Močnejša ujma (veter, sneg) lahko že v kratkem povzroči lomljenje in ruvanje okuženega drevja. Ob ugodnih zunanjih pogojih pa lahko kljub močni razrasti zajedavske glive drevesa rastejo še precej let. 4. Ostale zajedavske glive, ki razkrajajo lesnino Phaeolus schweinitzi i -švajntcev luknjičar: 27.Vll,1981 smo naši i tri trosnjake pod cemprinom 015.2. Gliva je nevarna zajedavka korenin. lnonotus hispidus: Na jesenu 068.4 sta rasla dva trosnjaka na višini 3,5 in 5 m, na jesenu 068.B7 pa en trosnjak, Gliva lahko zajeda tudi jablane, jerebike, breste, divje kostanje in platane. V sadovnjakih povzroča včasih cele epidemije. Gliva hitro raz ) kraja jedrovino, v deblo pa prodre skozi rane. Ganoderma adspersum: Več trosnjakov raste na gtedičiji 070,9, na bukvi 065,2 pa trije, Trosnjaki rastejo počasi. Gliva zajeda bukve, hraste, divje kostanje, platane in 1ipe, kot gniloživka pa živi tudi v panjih bresta in ruja. Pleurotus dryinus: na brezi 043,134 Phell inu, robustus: na rdečem hrast~ ; o99,1 1 slika 6: osem trosnjakov P.robustus raste na rdečem hrastu 099 ,1 Pypt'oporus betulinus: v parku je gliva splošno razširjena na sušečih se brezah npr. 043,45, 043,121, 043,134, Trosnjaki se oblikujejo na vejah ali deblih šele potem, ko so le-ta popolnoma suha. Fomes fomentarius: bukev 033.A6 Phol iota squatrosa: bela vrba 103. ~ oreškar 096. l Hypholoma fasciculare in H. sublateritium: na dnišču bele vrbe 103.1, rdeči hrast 099,1 Oudemansiella radicata: gaber 047.8 Stereum hirsutum: oreškar 096.l Lycoperdon pyriforme: gaber 047.8 ) Peniophora _quercina: na veji hrasta 098 .2 Cyl indrobasidium evolvens: na brezovi veji 043.134 Naštete zajedavske in saprofitske glive okužijo drevje najčešče skozi rane. Razkrajajo lesnin6 in v njej povzročajo belo ali rjavo trohnobo. Drevo postane nestabilno, lomijo se mu strohnele veje ali debla. Proti njim se borimo predvsem preventivno s tem, da vsako rano takoj ozdravimo. že okužena drevesa zdravimo z drevesno kirurgijo. To delo zahteva izkušene delavce in glede na sedanje stanje, dela ni mogoče opraviti v 61 ižnji prihodnosti. Med okuženimi drevesi je najbolj ogrožen cemprin 015.2. švajnidiv luknjičar lahko okuži tudi ostale cemprine v bližini in jih uniči. Zato svetujemo posek in izkop panja in korenin sušečega se cemprlna. Ostala drevesa je potrebno pogosteje pregledovati in jim sproti odstranjevati sušeče se veje. ) 5. Cronartlum ribicola -mehurjevka zelenega bora je najnevarnejša zajedavska gliva z~~ a bora v parku. Posamezna drevesa v skupini 019.1 do 019.17 in tri drevesa 019.24 do 019.26 imajo na debelcih odebelitve ali uleknine, iz katerih se obilno cedi smola. Spomladi se na teh odebelitvah razvijejo ležišča spomladanskih trosov -ecidiji -v obliki podolgovatih mehurčkov. So svetlo zlato rumeni, dolgi 4 -12 mm in široki 2 -3 nm. Bela kožica, ki obdaja oranžne pomladanske trose se raztrga, ko so le-ti zrel i. Nato trose veter prenese na 1iste črnega ribeza in jih okužijo. Drevesa, ki imajo okuženo deblo, je potrebno posekati, če pa je okužena le veja, jo odstranite tik ob deblu. I okuženo deblo zelenega Iz katerega se se suši zaradi z glivo D,populea Glivo smo naši i na vseh drevesih črnega topola in jagneda 090.1 do 090,15. Povzroča odmiranje lubja in s tem sušenje vej, pogosto pa tudi celih dreves, predvsem v mladosti. Predvidevamo, da se bo sušenje vej nadaljevalo, počasi bodo propadala tudi največja drevesa. Potek bolezni bo verjetno tako počasen kot doslej. Potrebno je pravočasno odstranjevanje suhih vej in posek dreves, ko se le-ta posušijo. 7, Zajedavke 1istja in iglic Microsphaera alphitoides -dobova pepelovka ) Dobovi I isti so prekriti s površinskim podgobjem zajedavske glive, na njem pa je veliko število s prostim očesom komaj vidnih črnih kleistotecijev z značilnimi priveski. Bolezen lahko močno fiziološko oslabi dob. Phyllactinla guttata -pepelovka . Splošno je razširjena na 1istih breze in jesena. Na trebušni strani 1istov opazimo belo podgobje glive, na katerem so številna črna trosišča, velika do 0,3 mm. To so kleistoteciji z velikim številom askov, ki vsebujejo po dve askospor i • Guignardia aescul i Naši i smo le rahlo okužbo na 1istih divjega kostanja. Na 1istih -so manjše rjavo rdeče pege,na katerih so~robna črna trosišča -piknidiji. ) . Scirrhia pini Opazna je rahla okužba na iglicah borov 018,39 -018.44. Melampsoridium betulinum Na 1istih skupine brez 43,132 -43,137 so obilno razviti rumeno oranžni uredosorusi. Opisane bolezni lahko zatiramo z organskimi fungicidi. Glede na to, da poškodbe 1istja niso močne, kemično zatiranje ni potrebno. Odpadlo listje jeseni pograbite in sežgite. S tem ukrepom bo v naslednjem letu jakost okužbe manjša , 8. škodljive žuželke Gilletteella cooleyi -močan napad uši na zelenih duglazijah 022.2 do 022,77, Sacchiphantes viridis -močan napad zelene smrekove uši na macesnih in mlajših smrekah. Pontania sp. -močan napad vrbove hržice na listih viseče vrbe. ) Pemphigus bursarius, P. filaginis, P. spiroth ~e -močan napad na listih črnih topolov in jagnedov. Pineus strobi -močan napad uši zelenega bora Dioryctria splendldella -na deblih sušečih se zelenih borov Byrsocrypta ulmi -rahel napad uši na listih bresta Phyllaphis fagi -rahel napad bukove uši na bukvi Coleophora Jari cel la -rahel napad macesnovega molja na iglicah macesna J Občutne škode, ki jih povzročajo žuželke, smo opazili predvsem na zelenih duglazijah. Pregost ~asad zelene dugl~zije 022.2 do 022,77 je potrebno razredčiti in pustiti najvitalnejše osebke. Proti ostalim škodljivcem ni potrebno ukrepati. ) 11 l. NAVODILA ZA VZDRŽEVANJE DREVNIN številna drevesa imajo na dniščih debel odrgnine. Nastale so zaradi malomarne strojne košnje travnatih površin. Te odrgnine predstavljajo za drevje največjo nevarnost, saj vanje pogosto vdrejo zajedavske glive. Drevesa prično trohneti na najbolj obteženem mestu; slika 9: rana na deblu smreke, ki je nastala pri strojni košnji Vsako poškodbo lubja moramo takoj ozdraviti. Rano podaljšamo v navpični smeri (navzgor in navzdol). Oblikujemo jo ovalno z ostrim vrhnjim in spodnjim delom, kot je narisano, ]II: Rane ne smemo širiti v vodoravni smeri. Na ta način se celjenje rane pospeši, kajti drevo lahko snuje kalus le v navpični smeri. Rob rane izoblikujemo z ostrim cepilnim nožem in naj bo čimbolj gladek. Takoj ga premažemo s kambisanom, samo rano pa po celi površini razkužimo s 70% etanolom.'''Rano kontroliramo več l,-at na leto in nastale razpoke na premazu ponovno premažemo. Kalus, ki prerašča rano, s temi premazi ni potrebno prekrivati. Smola, ki jo izločajo iglavci na ranjenih mestih, ne zadošča za zaščito pred vdorom zajedavskih gliv. Zato rane na iglavcih prav tako zaščitimo po istem postopku kot je navedeno zgoraj. Zdravljenje starejših ran na koreninah. in deblih, skozi katere so v drevo že prodrle zajedavske glive, naj obravnava le skupina strokovno ·usposobljenih de j lavcev. Navodila za zdravljenje močno poškodovanih dreves (npr. beli gaber) bi presegala okvire tega poročila, lahko pa jih pripravimo naknadno. Zdravljenje bukve .065.2 Bukev je dvodebelna; od razvejitve navzdol poteka razpoka, ki se zarašča. Iz nje rastejo trije trosnjaki glive Ganoderma adspersum. Ob JOOČnejšem vetru ali snegu se lahko deblo razčesne, zato je potrebno vrhova povezati. ,., Na to celotno pav rš i no rane premažemo s kamb i sanom. / Nekaj metrov nad rogovilo izvrtajte luknjo v vsako deblo. Skoznjo potisnite železno palico (npr. 0 20 mm), ki naj ima na 'eni strani vrezan navoj, na drug, ) pa privarjen obroček, Lubje okoli izvr:tane luknje odstranite do kambija v velikosti matice. Obe debli povežite z jekleno vrvjo (0 10-12 nm) skozi obročka pa 1iC, \.o-----

na vrh strani