Varstvo gozdov Slovenije

Pregled hiše na Obrežni stezi št. 2

Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1984
Ključne besede:
Obrežna steza št. 2, GGO Ljubljana, stanovanjska hiša, hišna tintnica (Coprinus domesticus)

OCR besedilo:
INšTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO PRI BF 61001 LJUBLJANA, VECNA POT 2 P P 523-X, TELEFON 268 963 l LJU. bi'Jana, ....... . 5. . 3. 19 84 Staninvest Ljubljana Vaš znak: TOZD Tehnične in @č.storitve Sektor Center t1 i k l oš ičeva 18 Naš znak: 61000 LJUBLJANA L J ZADEVA: Pregled h iše na Obrežni stezi št.2 V petek 2.marca 1984 sem si skupaj s tov.Blatnikovo ogledal kletne prostore hiše št.2 v ulici Obrežna steza. V kleti, med kurilnico in arhivom Zavoda za zdravstveno varstvo SR Slovenije, je stena vlažna in voda kaplja z vratnega podboja. Strop klet i je moker v polkrogu nekaj metrov od te stene. Barva in delno tudi omet se luščita in odpadata. Na najbolj vlažnem delu stene, blizu vratnega podboja, rastejo trosnjaki glive Coprinus domesticus (h išna tintnica). Hišna tintnica ima sprva jajčast klobuk, ki se v starosti razpre. Podgobje, ki se razrašča pod ometom stene in na dnišču beta, je rumeno. Na površini klobuka in na betu so bele, kasneje sive zrnate luskice. Klob.k je nažlebljen po vsej površini. Lističi so beli, ko trosi dozo.rije pa postanejo temnorjavi. Raste v lesu in v drugih snoveh, ki vsebujej o celulozo, vendar le na mestih, kjer je dovolj vlage. Pri sanac i ji kleti upoštevajte, da j e vzrok za okužbo stene in lesa v njej ter za rast hišne tintnice visoka vlaga v steh i in v podboju vrat. Vlaga prihaja iz frizerskega salona v priti i čju stavbe, kjer imajo pokvarjeno vodovodno napeljavo. Po pripovedovanju stanovalke tov.Blatnikove, ta odtok pušča .,, več ji ali manjši meri že 7 let. Vsako vlaženje lesa v starih hišah slej ko prej omo goči glivam, ki razkrajajo les, da se v takem okol j u naseli jo in glede na vrsto glive les v krajšem ali daljšem časovnem obdobj u popolno uničijo. V našem primeru je okužila les gliva, ki j o le redko najdemo v zgradbah pri nas, in ne predstavlja tolikšne nevarnosti za hišo, kot siva hišna goba III ) r;n:JI fl2 -2 ali solzivka. Kljub temu pa naj bo sanacija temeljita, saj po številnih trosnjakih glive lahko zaključi~o, da ima le-ta ugodne razmere za svojo rast in bo še naprej razgrajevala les, če ne boste natančno in temeljito sanirali kletne in priti ične prostore v zgradbi. 1. Popravite vodovodno napeljavo v frizerskem salonu in preprečite vsakršno nadaljnje vlaženje sten in stropa v kleti . 2. S sten in stropov v kleti odstranite ves omet, ki je vJažen in kjer se lušči barva. Zidake pod ometom prepojite s fungicidnim sredstvom Silvanit KBB (v koncentraciji, ki je navederia v navodilih za uporabo) in naredite nov omet. Nov omet pripravite tako, da namesto vode vanj zamešate fungicidno raztopino Silvanit KBB. Ko boste odstranili sedanji omet, preglejte, kakšno je stanje obeh vratnih podbojev (vrata v arhiv in vrata v kurilnico). Ce kaže les podbojev znamenja razpadanja in ni več trden, ju zamenjajte. Cepa je les še zdrav, nepoškodovan, ga le prepojite z raztopino Silvanita KBB ~ 3. Pregledali smo dva prostora, kjer je vlaga sten in stropa največja. Vendar ta dva prostora mejita na drvarnico, ki je bila v času pregleda zaklenjena. Preglejte les, ki je shranjen v drvarnici. V kolikor je vlažen in kaže znamenja okužbe z glivami (površinsko razraslo podgobje glive, razkroj in razpadanje, temnorjava barva lesa), ga čimpreje sežgite. Ce je stena drvarnice tudi vlažna in se barva lušči, jo popravite na enak način, kot steni in strop v sosednjih dveh prostorih. Opomba: Načelno bi za prenehanje rasti glive zado§čalo prenehanje vlaženja sten in lesa ter izsušitev le-teh. Vendar kletne prostore le stežka dovolj osušimo in tudi odtok v frizerskem salonu se bo verjetno še kdaj pokvaril. Zato menim, da je upravičena temeljita sanacija (odstranitev ometa in zavarovanje sten in vratnih podbojem s fungicidnim sredstvom). Najvažnejše pa je seveda pre prečiti nadaljnje vlaženje. V bodoče morate takoj popraviti vsako okvaro na vodovodni napeljavi. Sestavil : mag.Dušan JURC,dipl .biol. INšTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO

na vrh strani