Varstvo gozdov Slovenije

Pregled kletnih prostorov v Podjunski št.4

Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1984
Ključne besede:
Podjunska 4, GGO Ljubljana, stanovanjska hiša, kletna goba (Coniophora puteana)

OCR besedilo:
-19~ 404 2~ INŠTITUT 2f:. GOZDNO IN LESNO . -,.,,,-._,.. .............. ' ...... ,.... _. .. -... . ·.· ·uU""t·uL.Jru•v t-."" _ ..... , 1111 61001 WUBLJANA, VECNA POT 2 P. P. 523-X, TELEFON 268 963 /0'2.. r 7 Tov.Vladimir GAU -· --Podjunska 4 61000 LJUBLJANA L J ZADEVA: 1 Pregled kletnih prostorov v Podjunski št.4( V sredo 25.4.1984 , sem si skupaj s tov.Vladimirjem Galetom ogledal stanovanjska prostora v kleti Podjunske 4. lov.Gale tu živi v podnajemniškem stanovanju. 2 V kuhinji, ki meri pribl. 13 m , je položen topli pod. Pod njim je nek~j plasti časopisnega papirja in lesene deske, še globlje pa peščeno nasutje:·~::~. . .· . !°"· . časopisni papir je vlažen in prepreden ter prekrit s podgobjem kletne gobe: (Coniophora puteana /~chum./P.Karsten). Lesene deske so temnorjave, na nekaterih mestih skoraj črne, les razpada v kocke in je močno vlažen. Peščeno nasutje pod deskami je tudi prepredeno s podgobjem kletne gobe. V toplem podu "\ nastajajo vdolbin e, ob hdji se ugreza in upogiba, saj je les pod njimi\zgubi1 ....... mehansko trdnost in je praktično razkrojen. V spalnici, ki meri cca 17 m 2 , so pred petimi leti naredili nova lesena tla. Ste.ne sobe so močno vlažne. Le.~~nil:l desk nismo dvigali, vendar se na površini že kaže destruktivno delovanje glive. Ob stenah je les potemnel in se upogiba. Vzrok tako slabemu stanju tal je okužba vgrajenega lesa s kletno gobo. Ta gliva izjemno hitro razkraja les in ga uniči. Za svojo rast in razkrojevalno sposobnost potrebuje visoko zračno vlago in visok odstotek vlage v lesu (55%). če tega ni, preneha rasti in končno odmre. Kletna goba razkraja celulozo in povzroča rjavo, temno destruktivno trohnoba lesa iglavcev in listavcev. V zadnji stop~li razkroja je les temnorjav, skoraj črn in razpada v majhne kocke. Pod pritiskom se les zdrobi v prah. Kletna goba razvija na trebušni strani okuženega UD 604 B4 -2 lesa ali kar po vlažnih stenah koreninasto razvejano, tanko, lasasto ~. površinsko podgobje, ki je v začetku videti kot bela, pajčevinasta prevle ka. Pozneje dobi podgobje rumenorjavo barvo lepila. Ko ostari, porjavi ali postane črnikastorjavo. Najugodnejša temperatura za razvoj podgobja je 22 -24°c . Kletna goba zelo redko oblikuje svoje kožaste, okroglaste ali pakrožne trosnjake. Ti so najprej bledorumeni, pozneje temnorjavi in jih težko odtrgamo s površine trohnečega lesa. Menim, da je nujno potrebno čim preje natančno ter vestno sanirati tla v prostorih, kjer stanuje tov.Gale. To je potrebno zato, ker bo gliva še naprej razkrajala že vgrajen les in se širila po ostaJ;;, f-',0::,tu;;;, v ~leti. Kljub temu, da nisem zdravstveni strokovnjak pa menim, da so razlog za takojšnjo sanacijo prostorov tudi za človeka škodljive in nevzdržne p sanitarne razmere v tem stanovanju. Pri sanaciji upoštevajte podatke o biologiji te vsakršno vlaženje tal in $ten stanovanja. Hiša 1920 in očitno ni bila izolirana, ali pa je izolacija že poškodovana~ Najvažnejši ukrep sanacije je popolna horizontalna in vertikalna izolacija celotne kleti. Ves okužen lesni material odstran1te iz prostorov in sežgite, peščeno nasutje pa zakopljite. Novo vgrajeni les naj bo premazan s fungicidnim sredstvom Silvanit KBB , v koncentraciji, kot jo predpisuje proizvajalec. Sestavi 1: Mag.Dušan ~'!JRC,dipl .biol . ~ '- ),,tL sC1.-tA..

na vrh strani