Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Kostanjev rak v G.e. Polje, odd. 6b
Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1985
Ključne besede:
G.e. Polje, GGO Ljubljana, pravi kostanj (Castanea sativa), Endothia parasitica, Ascocoryne sarcoides, Stereum hirsutum

OCR besedilo:
1 INŠTITUT ZA GOZDNO IN LESNO " GOSPODARSTVO PRI BF 61 001 LJU BLJANA, VEčNA POT 2 P. P. 523-X, TELEFON 268 963 18.11. 85 r 7 Ljubljana, ....... . .......................... 19.. . Gozdno gospodarstvo Ljubljana Vaš znak: Tržaška 2 61 000 LJUBLJANA V roke Sonji Kobl ar,dipl.inž. Naš znak: L J ZADEVA: Kostanjev rak v G. e . Polje, odd. 6 b 7, ~~Ar,ftii~/0 ~ V četrtek, 'q .11.1985 smo si ogledali ~ -e-v sestoJ f v G.e.Polje, odd. 6 b tov.Sonja Koblarjeva,dipl.inž., vodja službe za gojenje -~ " gozdov pri GG Ljubljana,cl,t 9,v ~Jože Habjan%.f;ektor TOZD Go~da~ssvo L. t. . t O tp---;<.~f/.,,... d ' t J v H tdJp}., l-'?-~ . i iJa, ov.Drago merzu, revirni vo Ja, ov. oze orva ,revirni vodja in mag.Dušan Jurc, fitopatolog IGLG. Terenski ogled sestoja pravega kostanja ste predlagali zaradi množičneg ~ suj enja k t . . h d k . h dk 1' · ~~(},~' v os anJevi reves, na ateri ste re o nas i zunanJa znamenJa I kostanjevega raka. Zanimalo vas je, ali lahko pripišete to množi­čno sušenje kostanjevemu raku, ali pa je morda sušenju kakšen drug vzrok. Pregledano območje porašča skoraj čist sestoj pravega kostanja, v katerem sta redko nasemenjena smreka in rdeči bor, posamično pa so zasadili macesen. Smreka se uspešno pomlajuje . Sestoj obsega 23 ha, močno sušenje pravega kostanja pa je revirni vodja tov.Omerzu opazil na približno 20 ha. Zdravstveno stanje kostanjevega sestoja je neobičajno . V njem smo našli le na manjšem številu hirajočih ali suhih kostanjevih dreves vsa značilna znamenja kostanjevega raka, ta pa so: na deblu v različnih višinah ali na vejah je značilno oblikovana rakava rana, lubje se cefra in odpada, pod ~ano so številni, pogosto že suhi adventivni poganjki, na lubju so oranžne do opekastordeče strome s piknidiji ali (in) periteciji, v lubju je značilno okrasto in pahljačasto razraslo podgobje glive, v krošnji nad okuženim delom UD 604 84 2 je listje zakržljalo ali je normalno veliko, vendar suho in še ni odpadlo, čeprav bi v tem času že moralo. Vsa ta znamenja skupaj sicer zelo redko najdemo na enem okuženem drevesu. Nenavadno v tem sestoju ni majhno število kostanjevih dreves z vsemi tipičnimi znamenji raka, ampak dejstvo, da smo na večini suhih ali sušečih se dreves našli le naslednja znamenja obolenja: v lubju dnišč debel je podgobje glive Endothia parasitica, ki je pogosto preraslo ves obod debla. Na precejšnjem številu dreves z okuženim lubjem je gliva oblikovala tudi trosišča. Ta so pri nekate­-ih drevesih nizko ob dnišču debla, pri drugih pa so razvita od tal do nekaj metrov nad tlemi. Preseneča dejstvo, da je večina dreves očitno izredno hitro podlegla bolezni (na ta zaključek nas navaja odsotnost ostalih znamenj obolenja, ki se lahko razvijejo šele v daljšem časovnem obdobju) in da je večino dreves gliva okužila pri '1/ dnišču debla. Odrasla okužena drevesa, kakršna stojijo v obravnavanem sestoju, se drugje sušijo tudi do 10 let. Okužbo pri dnišču debla običajno ugotovimo pri panjevskih drevesih, v tem sestoju pa so pri dnišču okuženi semenjaki. Potek okužbe in zunanji izgled okuženega drevesa sta odvisna od številnih, tudi ekoloških dejavnikov, ki vplivajo tako na drevo, kot na zajedavsko glivo. Domnevamo, da so hitrost poteka bolezni, izgled obolelih dreves in morda celo okužba sama ,na nek nam neznan način povezani z izjemno hudo zimo 1984/85 V literaturi navajajo, da kostanj vzdrži zimske temperature do -20° C (Šumarska enciklopedija). To domnevo podpira tudi naše opa­žanje na terenu, kjer smo našli manjše števil o odraslih dreves, ki so bila suha, vendar so bila brez kakršnihkoli znamenj okužbe z glivo Endothia parasitica. Iz njihovega lubja so izraščali številni mladi trosnjaki gliv Ascocoryne s rcoides (Ja2q.exaS.F ~9!ay) Groves -k ~fJ r-i!JP.--e rv--e.~~ ~ ,'.! .:__,, , ~ et Wilson in Stereum hirsutum (Willd.) ers. Ti glivi pa ne moreta M..,r~ povzročiti sušenja pravega kostanja ampak sta se naselili narij po /.,_:~­njegovem odmrtju. Večina kostanjevih dreves v odd. 6 b je okuženih s kostanjevim rakom. Zakon obravnava to bolezen kot karantensko (Uradni list SFRJ,13/83), J .. / ·t· / d . k t· . t' zat o morat e opravit/ se prepisane u repe za za iranJe, 1 pa so: Takojšen posek oky,-ienega drevja, preprečitev odganjanja iz panja in požig vseh sečnih ostankov. Po yaši informaciji je zdravstveno stanje pravega kostanja na širšem območju od Podgrada do Janč podobno kot v pregledanem sestoju v odd. 6 b. Ukrepe za zatiranje kostanjevega raka zato opravite na opisanem širšem področju. Jasno je, da bo priporočeni posek vseh okuženih kostanjevih dreves na tako obsežnem območju velika ekonomska in ekološka škoda. Zave­dati pa se moramo, da z ohranjanjem hirajočih okuženih dreves pov­zročamo večjo škodo kostanjiti kot s takojšnjim posekom. Gliva nam~ reč na okuženih drevesih oblikuje ogromno število trosov, ki lahko okužijo še preostala zdrava drevesa. V pregledanem sestoju se kostanj uspešno pomlajuje. Pri načrtovanju zgradbe novega sestoja in pri gojitvenih ukrepih v njem upoštevajte, da bomo v nekaj letih verjetno uspeli uvesti biološko metodo za zatiranje kostanjevega raka z uporabo hipovirulentnih sojev glive Endothia parasitica. Zato naj pravi kostanj ostane bistvena sestavina bodočih gozdov na obravna­ vanem ~ ~ ,;c;,v. Sestavil: Mag.Dušan JURC,dipl.biol.
Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani