Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Kletna goba in siva hišna goba v kletnih prostorih SNG Drama
Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1986
Ključne besede:
SNG Drama, GGO Ljubljana, stavba, kletna goba (Coniophora puteana), siva hišna goba (Serpula lacrymans)

OCR besedilo:
INŠTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO PRI BF 61001 WUBLJANA, VECNA POT 2 P. P. 523-X, TELEFON 268 963 r 7 . . Liubliana, 20. 2. ..................................................... ................. 8619........... Slovensko narodno gleda 1 išče v Ljubljani Vaš znak: Erjavčeva p. p. 27 61000 LJUBLJANA V roke tov. Borutu Rotovniku L J ZADEVA: Kletna goba in siva hišna goba v kletnirl prostorih SNG Drama Na vašo zahtevo smo v petek, 13.2.1986 pregledali kletne prostore Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani tov.B.Rotovnik, tehnični vodja, tov.Edo Kocmur, odrski mojster in mag.Dušan Jurc, fitopatolog IGLG. Najprej smo si v kleti ogledali kurjačev prostor, na vzhodni strani sta~be. V prostoru poq ~ ~ ~OR~iščem je manjša količina desk in drugega lesenega mate­riala, tla prekriva nekaj plasti ovojnega kartona. Stena prostora je do vi­šine 1,5 -1,8 m močno vlažna, omet odpada in prerašča ga tanka plast pod­gobja kletne gobe (Coniophora puteana /Schum./P.Karsten). Podgobje kletne gobe pa se obilno razrašča v kartonu na tleh in na vlažni površini tal celega prostora. Preraslo je tudi vlažen les, ki je sedaj strohnel, temnorjav, razpada in se drobi v prah. Za kletno gobo je značilno, da .se razvija le Y zelo vlažnem lesu, v takem, ki ima 50 -60% vlage. Poleg ~ive hišne gobe je kletna goba najpogostejša gliva, ki razkraja vgrajen les v stavbah pri nas. V ugodnih razmerah za njeno rast prirašča med hišnimi gobami najhitreje, saj zraste podgobje na gojišču v laboratoriju pri 23°c v~ak dan 13,5 mm . Razkraja les iglavcev in 1istav­cev ter druge materiale, ki vsebujejo celulozo. Kletna goba razvije na trebušni strani okuženega lesa ali po vlažnih stenah k~reninasto razvejano, tanko in lasasto površinsko podgobje. To je v začetku bela pajčevinasta pre­vleka, pozneje postane ·rumenorjava, ko ostari pa porjavi ali postane črnorjava . Podgobje oblikuje zna. čilne vrvice, ki so temnorjave. Dobro jih lahko l oč imo UD 804 84 -2 ­ od sivorjavih vrvic s,ive hišne gobe, ki so običajno tudi debelejše. Gliva kmalu odmre, če okuženi les osušimo. Je manj nevarna kot solzivka ali siva hišna goba in jo tudi enostavneje zatremo. V kleti SNG kletna goba ni obli­ kovala trosnjakov, zato jih ne bomo opisai i. Zaradi opisanih bioloških značilnosti kletne gobe (zelo hitra rast, intenzivno razkrajanje lesa), priporočamo takojšnjo sanacijo kurjačevega prostora. Ob ugodnejših razmerah za njen razvoj (npr. povečanje vlage v kleti) , bi se namreč gliva zelo hitro razrasla po vlažnem območju in ogrozila ves leseni mater ia 1 v njem. Priporočamo naslednje ukrepe: a) odstranite ves okužen les in karton iz kurjačevega prostora in ga sežgite b) odstranite ves gradbeni material s sten (omet) in tal, ki ga je preraslo podgobje kletne gobe. Odstranjeni material ne uporabite ponovno, ampak ga zakopljite v tla izven stavbe. c) najpomembnejši ukrep pri sanaciji tega prostora pa je preprečitev nadalj­njega vlaženja tal in s.ten. Domnevamo, da so stene in tla močno vlažne zaradi poškodovane talne izolacije, ali pa ta že ob gradnji stavbe ni bila napravljena. č) po tem, ko boste odstranili okužene materiale in napravi 1 i novo izolacijo ter preden boste nanesli nov omet priporočamo, da stene in tla okuženega prostora prepojite s fungicidnim sredstvom Silvano] G (proizvaja ga Silva­produkt Ljubljana). Ta ukrep sicer redko svetujemo pri zatiranju kletne gobe, ker je za preprečitev njenega škodljivega delovanja dovolj izsušitev pro­stora, vendar je obravnavani prostor v kleti, kjer je stene in tla težko ustrezno osušiti. Drugi prostor, ki smo ga pregledali v kleti Drame, je hišnikov prostor v vzhodnem delu stavbe. V njem je zložena velika količina deščic, ki so s ko­vi.nsko žico povezane v večje svežnje. Deščice so stranice zabojčkov za prevoz piščančjega mesa, so iz bukovine~ debele 0,3 cm, dolge 45 cm in široke 12 cm. ' -3 ­ Na površini svežnjev in med deščicami v njih se je zelo močno razraslo pod­gobje sive hišne gobe ali solzivke (Sirpula lacrimans /Wulf.in Jacq. ex fr./ Schroeter , opuščeni imeni sta Gyrophana l acrimans /Wu lf/ Pat. in Meru­1 i us lacrimans Fr.). Podgobje je v nekaterih praznih prostorih med svežnji vatasto in nekaj cm debelo, med deščicami je pahljačasto razraslo in tanko. Je sivo ali sivo­rjavo, ni pa oblikovali za sivo hišno gobo značilne vrvice. Nekateri deli pod­gobja so rumeni in to je normalna reakcija glive, če se le-ta razvija v zanjo neugodnih razmerah. Deščice so močno razkrojene, značilno strohnele, na pritisk se lomijo in drobijo v prah. Stene in tla prostora so suha in tudi nismo našli znamenj, da so bila v preteklosti .dalj časa vlažna. Na stenah in tleh ter v sosed­njem prostoru ni videti, da se gliva razrašča izven skladovnice lesenih deščic. Zato domnevamo, da v tem delu kleti niso bile ugodne razmere za razrast glive in da je bil les že ob uskladiščenju vlažen in 6kužen s sivo hišno gobo. V lesu se je gliva razvijala, dokler je imela ugodne razmere za rast, vendar ni oblikovala trosnjakov. Po osušitvi lesa pa je prenehala rasti in je sedaj v latentnem (mirujočem) stanju. Kljub temu relativno ugodnemu stanju v zvezi s sivo hišno gobo pa je nujna sanacija tega dela kleti. Siva hišna goba je namreč najnevarnejša razkro­jevalka lesa v stavbah in potencialna nevarnost za njeno razraščanje v kleti SNG obstaja tudi sedaj. Stroški sanacije aktivno rastoče sive hišne gobe v večjem predelu stavbe bi bili neprimerljivo večji kot bodo stroški sanacije današnjega stanja. Priporočamo naslednje ukrepe: a) odstranite ves okuženi les iz hiišnikovega prostora in ga sežgite. Pri tem delu bodite posebno previdni, saj podgobje sive hišne gobe v kosmih od­pada od lesa, odpadajo pa tudi strohneli koščki ..l deščic. Iz vsakega dela okuženega lesa ali iz koščka podgobja pa gliva ob zanjo ugodnih razmerah lahko izraste in okuži zdrav les-. -4 ­ b) Ko boste natančno odstranili ves les iz prostora, preglejte stene in tla, kjer se jih je dotikal okuženi les. Velika je verjetnost, da je podgobje glive preraslo plast ometa in tal, kljub temu, da sta bila suha. Odstranite okuženi material in preden nanesete novega, ta del te­meljito ožgite s plamenom spajkalni~a ali plinskega gorilca. Siva hišna goba je namreč občutljiva na pov1sano temperaturo in odmre pri tempe­raturi nad+ 4s0 c. Nato prepojite steno in tla s fungicidnim sredstvom Silvano! G. Pregledali smo tudi okvir moških in ženskih sanitarij v priti ičju stavbe, Lak, s katerim so prebarvali okvire, se je na številnih mestih mehurja­sto izbočil. če smo tak mehur predrli z nožem, je iz njega brizgnila voda. Les pod tem mestom je močno vlažen, vendar ne kaže nobenih s prostim očesom vidnih znamenj okužbe s katerokoli glivo. Ker sta stra­nišči neposredno nad hišnikovim prostororn,kjer smo našli sivo hišno gobo, ste sumili, da je neobičajni pojav mehurjev v zvezi z razkrojevalnim delovanjem sive hišne gobe. Ta gliva ima namreč posebno lastnost, da nje­no podgobje prevaja vodo na večje razdalje in zaradi te lastnosti lah­ko razkraja tudi zračno suh les. Naknadno ste nam poslali vzorca lesa iz okenskih okvirov obeh sanitarij. Nobeden.ine kaže nikakršnih znamenj okužbe z glivami, zato menimo, da vzroki pojava z vodo napolnjenih me­hurjev ni v zvezi s sivo hišno gobo. Pojav nam ostaja nerazjasnjen, posebno še zato, ker stena tik ob okviru ni vlažna. S fi topatološkega stališča lahko priporočamo le takojšnjo osušitev okenskih okvirov. V zraku so namreč vedno številni trosi gliv, razkrojevalk lesa. Ce ti padejo na vlažen les, se glive razrastejo in ga okužijo, suhega ne morejo. Sestavil: Mag.Dušan JURC,dipl.biol. ·~ '--' b/4-< sc(.,u.. re­
Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani