Varstvo gozdov Slovenije

Sušenje 13-letne borove monokulture pri Rakitovcu v Slovenskem Primorju

Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1986
Ključne besede:
Monokultura črnega bora Učka, GGO Sežana, črni bor (Pinus nigra), sušica borovih vej (Cenangium ferruginosum), Pityogenes bistridentatus

OCR besedilo:
• INŠTITUT ZA GOZDNO IN LESNO 1tOSPODARSTVO PRI BF 61001 LIUBLIANA, VEČNA POT 2 P. P. 523-X, TELEFON 268 963 r 7 Ljubljana, ..........f.!...:..?...:....... ...........................,... .. 19.....~.~ Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa Vaš znak: Zupančičeva 14 66000 K OPER Naš znak: L J ZADEVA: Sušenje 13-letne borove monokulture pri Rakitovcu v Slovenskem Primorju V petek, 18.4.1986 smo si na vašo željo ogledali 13-letno monokulturo črnega boratov.Franc Rudolf, vodja revirja ševrini, tov.zvone Sadar, vodja revirja Šmarje in mag.Dušan Jurc, fitopatolog IGLG. Monokulturo črnega bora ste osnovali s sejanjem pred 13. leti (1.1973) v KO Movraž in se imenuje Učka (objekt 3). Tla so kamnita in plitka, površina je zatravljena. Setev je dobro uspela in danes je na površini 11 ha gost pomladek črnega bora. Sem in tja so v monokulturi tudi starejši bori. Ti so ostanek sadnje iz leta 1953, vendar je požar uničil večino takrat posajenih dreves. Drevesca črnega bora v monokulturi Učka se množično sušijo. Pri suhih je odmrlo lubje v vsem nadzemnem delu drevesca, koreninski vrat in korenine .Pa imajo še živo in nepoškodovano lubje in kambij. Iglice so pri nekaterih lesnih popolnoma porjavele, pri drugih rjavijo od osnove proti vrhu, pri nekaterih pa šele spreminjajo barvo od normalno zelene v umazanozeleno ali v sivozeleno. Nekaterim d~evescom so odmrle le posamezne veje, vendar je pogosto lubje odmrlo ne le v veji, ampak tudi v delu debelca blizu veje. Ocenjujemo, da pravi obseg sušenja še ni opazen in da bo večji hot izgleda danes. Na vejicah in debelcih nekaterih drevesc smo našli že razvita ali še nezrela trosišča glive Cenangium ferruginosum, ki povzroča sušico bqrovih vej. Zasnove trosišč (strome) pa smo našli v lubju večine okuženih drevesc. Veča tej glivi in o epifitaciji, ki jo le-ta povzroča na področju Zavoda, smo zapisali v predhodnem poročilu o ugotavljanju vzrokov sušenja črnega bora na goriškem Krasu v letu 1986, z dne 4.4•.1986. UD 604 84 " 2 Sušenje vej in posamičnih drevesc je revirni vodja tov.Franc Rudolf opazil v začetku marca 1986, od takrat do dneva ogleda je sušenje močno napredovalo. Fitopatološko stanje sestoja je zanimivo, saj odrasla posamična drevesa črnega bora praktično niso okužila (opazili smo le nekaj vej, katerih sušenje lahko pripišemo glivi C.ferruginosum), posejan pomladek pa se množično suši in ga je gliva zelo močno okužila. Izsledki v literaturi nam omogočajo naslednjo razlago: suša v lanskem poletju in v jeseni je mnogo bolj prizadela ' (oslabila) pomladek črnega bora, ki še nima močno razvit (zmogljiv) koreninski sistem, kot posamične črne bore z globokimi in dobro razvitimi koreninami. Zato je gliva pomladek lahko mnogo bolj okužila kot z vodo bolje preskrbljeno starejše drevje. Na vzorcih suhih ali sušečih se 13.letnih črnih borov je doc.dr.Janez Titovšek določil Pityogenes bis:ti:identatas. Zaradi velike oslabelosti vseh drevesc in močne okužbe monokulture z glivo C. ferruginoswn ocenjuje, da obstaja nevarnost namožitve (gradacije) ,·,omenjenega škodljivca. V tem primeru nebi bila ogrožena le monokultura Učke, ampak tudi ostali (tudi odrasli) sestoji črnega bora v bližini. Zaradi tega razloga in zaradi zatiranja C.ferruginoswn priporočamo takojšen posek suhih drevesc črnega bora, nadalje drevesc, ki imajo nekaj vej odmrlih ter jim je odmrl tudi del lubja debelca in tudi drevesca, ki so na izgled zelena in jih gliva ni okužila, vendar imajo na debelcu ali vejah vhodne kanale lubadarjev. Te odprtinice boste opazili z natančnim pregledom; skozi njih hroščki izmetavajo črnino. V monokulturi naj torej ostanejo stara drevesa črnega . bora, od mladih pa zdrava drevesa, ki jih ni napadel lubadar in drevesca, ki jih je gliva okužila, vendar jim ni odmrlo lubje na debelcu in jih ni napadel lubadar. Vsa posekana drevesca in tudi veje, ki ležijo v monokulturi od preje, sežgite. Pri tem upoštevajte nevarnost nastanka požara. Sestavil: mag.Dušan JURC,dipl.biol. V vednost: Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa,Sežana Partizanska ul.49

na vrh strani