Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Zanimivosti naše mikroflore Cenangium ferruginosum
Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1987
Ključne besede:
Kras, sušica borovih vej (Cenangium ferruginosum)

OCR besedilo:
1 ..) , " / l (. Dušan JURC ZANIMIVOSTI NAŠE MIKOFLORE -Cenangium ferruginosum Fr. V prispevku je opisana bolezen sušica borovih vej, ki je v ietu 1986 prizadela črni bor na Krasu. Bolezen povzroča gliva Cenangium ferruginosum 1,·prikazane so morfološke značilnosti in taksonomski položaj glive, orisan je potek bolezni in vzroki, ki privedejo do epifitocije. 1 Nekatere glive so izredno r edke, druge imajo nenavadno obliko ali barvo, tretje živijo v prav posebnih okoljih, in so zaradi tega zanimive. Gliva Cenangium ferruginosum Fr. pa je zanimiva zaradi velike škode, ki jo včasih, v prav posebnih klimatskih razmerah, povzroči v borovih sestojih. Bolezen, ki jo povzroča, imenujemo sušica borovih vej . Običajno najdemo trosišča te glive tu in tam na·odmrlt h a l i odpadlih borovih vejah, gliva jih raz­ grajuje in s tem prispeva svoj koristni delež pri stalnem kro­ženju snovi v naravi. Vč asih 0~ se pojavi množično, okuži žive borove vej~, se v n j zrase in te se posuše. Prav to se je zgodilo pri nas v l E 1986 -na Krasu so se drevesa črnega bora pričela sušiti na ~elikih prostranstvih. Kraški gozdarji so v decembru 1985 opazili sušenje posameznih vej v krošnjah črnihl:Drov. Pojav sušenja se je naglo večal, tako v jakosti kot po površini. Do junija je prizadel, sicer v precej različni jakosti, praktično celotni areal črnega bora na Krasu (več kot 20.000 ha). Iglice so rjavele od osnove proti vrhu, pogosto pa so postale najprej sivozelene, nato. so se posušile in porjavele ali pa so že prej odpadle. Iglice so se posušile, ker je odmrlo lubje veje in v začetku aprila so bile v njem že oblikovane streme . Stroma je pri glivi C. ferruginosum gost, črn splet hif, ki ima približno 1 mm v premeru. Najlaž'-"e smo jih opazili, če smo lubje odstranjevali z ostrim nožem v takih plasteh.Konec aprila, predvsem pa v maju, so v iz strom priCele izraščati zas.nove apotecijev . To so drobne, črne polkrogle z rjasto rjavim poprhom, po katerem je gliva tudi dobila vrstno ime (lat. ferrugineum -rjast, temen) . Dozorela trosišča so značilno diskaste oblike s ··kratkim betkom , ./ tako obliko trosišča imenujemo apotecij . Trosna plast (himenij) je v začetku okrasta ali olivno zelena, kasneje potemn~ in postane skoraj črna • V suhem vremenu se robovi apotecijev zvijejo navznoter in zaščitijo himenij, navlažena pa se trosišča v nekaj minutah odpre in pričnejo izmetavati askospore. 2 Odprti apoteciji imajo premer 2-3 mm. Na okuženih borovih vejah izraščajo najpogos te je na brazgotinicah kjer so iglice odpadle, včasih pa jih najdemo tudi v razpokah lt+bja po vsej .ri.Q' površini poganjka. Pojavljajo se v skupinah od 2110 ali več. Trose oblikuje gliva C.ferruginosum v askih, zato spada v pod­deblo Ascomycotina (zaprtotrosnice) , ker ima askez enojno steno (ask je unitunikaten), jo prištevajo v razred Euasco­mycetes, ker nima posebno oblikovanega vrha aska (ask ni operkulaten) in še zaradi nekaterih posebnosti, spada v red Heldi~Les , ker ima zunanjo, sterilno plast apotecija se­stavljeno iz okroglih celic, jo uvrščajo v družino Helotiaceae. Ta družina je najbolj raznolika in največja med vsemi zaprto­trosnicami, obsega na desetine rodov in več tisoč vrst (nekate­ri mikologi uporabljajo drugačen način razvrstitve zaprto­ . trosnic). Pri tem naštevanju od višjih do nižjih taksonomskih .enot bodimo pozorni na končnice latinskih imen, saj nam le­te takoj povedo, v katero taksonomsko enoto spada vsak izraz: deblo ima pri glivah končnico -mycota, poddeblo -mycotina, razred -mycetes , red -ales, in družina -aceae , nižje kategorije pa nimajo predpisanih končnic. Vrnimo se sedaj v maj 1986, ko so trosišča že množični poganjala na posušenih vejah črnega bora. Okužene veje so bile navadno v krošnjah razporejene enakomerno, razpored ni bil prav nič odvisen od položaja veje v krošnji (zgor~j ali spodaj) in tudi ne od strani neba. Veje so se sušile c:dr ;~hov proti notranjosti krošnje, pogosto je odmrlo nekaj letnikov iglic ali pa je bila suha že cela veja.Tako poškodovanih vej je bilo v krošnji malo, lahko pa so bile take vse in je bilo drevo suho, vendar so bila tudi v najmočneje prizadetih sestojih nekatera drevesa skoraj nepoškodovana. Bor je bil poškodovan ne glede na njegqvo starost, opazili pa smo, da je bil močneje okužen na južnih in jugozahodnih legah , manj pa na glol:ijih tleh. V juniju pa o, ::.v , f'ci č,1-:! Je u.u , .u.a _1 posušilo 3 % dreves, na 7 % dreves se je posušilo 40-80% v krošnjah, 40% dreves pa je imelo manj kot 40 % suhih ve j . Po p~vih ocenah bo potrebno posekati približno 10.000 m3 lesa~ Bolj kot le opis trosišč glive ali potek epifitocije sušice borovih vej (epifitocija je epidemija bolezni pri rastlinah), r~ nas zan jma vprašanje, zakaj je prišlo do tako obsežne pa nas zauirna vprašanje , zakaj je pr i.s l.u d• 1 l .ik.,J :_:ib: :,! .w.:: epifitocije prav v letu 1986, zakaj pa ne že nekoč v preteklosti, saj so črni bor sadili in sejali na Krasu že od sredine prej­šnjega stoletja. Za gozdne fitopatologe je to vprašanje najpo­membnejše, saj z dodgovorom lahko predvidimo, kaj se bo zgo­dilo v naslednjih letih in iŠČ'. • · ,, ukrepe, ki bi zmanjšali škodo-. K poznavanju biologije glive C.ferruginosum so jugoslovanski fitopatologi doprinesli precej znan ja. Makedonska fitopatolo­ginja Milica Grujoska je s svojo doktorsko disertacijo pri­spevala najobširnejši delež • Epifitocija sušice borovih vej se je pojavila v MaMedoniji in Bosni 1.1997 . Leta 1962 je prišlo na obširnem področju države do ponovnega masovnega su­šenja črnega bora, od tedaj pa so se večje škode pojavljale bolj ali manj lokalno~ Naši in tuji fitopatologi pripisujejo 1 ­ 1 / 1 1. ], ,]· ' !; 1 1 1 1 ' 1 1 ' 1 1 bolj ali manj lokalno Naši in tuji iitopatuJug.L p1:Lpisujejo največji pomen pri pojavu bolezni vsem dejavnikom, ki kakorkoli oslabijo črni bor. Pojav sušenja je namreč pogosto vezan na / ' I· i .". ,v: :l · n;1 p:i:r,rl rd e ];70r ~0 smnl.nriin, boleznn , l • 1 1 ' 1 ! 1. i najrevnejša rastišča, na predele kjer še smolarijo, bolezen se pojavi v epifitotičnih razsežnostih po velikih sušah 1 1 1 1 \ 1 1 l 1 1 ,1 i 1:::: ·11i 1 '1:··1·,c:i"i1' rr:r1!·1ri;~r v r:rif~nH]1 10.1-111 iP rio mnčnP.f'ijh ali drugih ekoloških motnjah v prej š njih letih in po m očnejših napadih različnih škodljivcev (največkrat omenjajo kaparje). Bedki aytQf~~ p;~o~s~jejo a~ivi c. ferrug~nosum iz~ljučno t .J ' '"] 1 1 ' ' 1 "' j 1 1' , 1 '•II ·1 1 ' 1 ", 1II 1 " • 1 • • .. ~ . . ....... ~.d ..,,..,~.u ~ i.. '' i ·: 1 y , .. \ ·, ,.,.,,,, 11, •.r 1 1. 1, l• ·•11 1 1i 1 1 "-_..,_-\!"'_r'I_/Pll.L t '-it•t "•" r-~ \. ,, , , ..,.r-,tT '• ,.., .,_.. \ 1\1 ,. , \ '1..-,. l) .-, r r,l J.. ,,_1"\ po~ctt ke o poprečnih mesečnih temperaturah zraka, relativni vlažnosti zraka, količini padavin in sončnem sevanju in jih primerjali z 10-letnimi poprečji. Obdelali smo podatke iz Nove Gorice, Komna in Postojne. V začetku 1.1985 so bile tem­perature zraka precej nižje kot je bilo 10-letno poprečje, v juliju, avgustu in septembru pa so bile višje • V avgustu je bil 10-letni temperaturni maksimum v Novi Gorici in Postojni. Relativna zračna vlaga je bila izjemno nizka od julija do oktobra in v vseh teh mesecih je _dos~gla 10-letni minimum. XP-e;iu µ;(;, Padavin je bilo manj v večini mes~ce't 10-letni minimum pa je bil septembra in oktorba v Postojni in Komnu, samo septem­bra pa v Novi Gorici. Po velikih odstopanjih od normalnih kli­matskih razmer od julija do okto~ra pa je bil izjemen tudi 1 november, ki je bil precej bolj moker kot je običajno. Vsi ti podatki se skladajo z že znanimi mnenji, da klimatski dejavniki tako oslabijo drevje, da lahko relativno nenevarna gliva C.ferruginosum okuži, se razraste in uniči lubje vej črnega bora. Po drugi strani pa klimatski dejavniki lahko pozitivno vplivajo na razvoj glive -morda ji je ustrezala velika vlažnost v novembru in konec decembra 1985 so bila že opazna prva znamenja bolezni. 8Xlli~Ql!XJUCH~KJgX S poznavanjem lastnosti glive, da lahko uspešno okuži le močno oslabele bor7 pa se nam je s~o utrnilo vprašanje -kaj pa, če je ob splošno onesnaženosti ozračja in vedno bolj zastrašujočem pojavu umiranja gozdoy one~~aženi zr ak tisti, ki je oslabil 1 • l / 1 1 1/ ! 1 / j ' ' ' , , ' : '' i , • , , ' , , . • , , , , • 'I It n .,,,( Oht š t '/O "'1 1'.J t :za to 0 i':rn l J,qr 'P Na fnš l·it:utt1 '/Ji. tfo1,<':lt10 i.n ...~:=11 , JJSt"F -·, -· ,.,,/ 'ffV1Eil-,fn//l M,aripJ°/ij r,l[J].9.f)R fjl)fj!,J Y,,jr;,1).j, <:0J.r;k11rm0 vsebnost ,.'_1, !.i·t' ·r,'i r: t' .,. , ,~, ,..r,Jotr.""m področju ' ! : 1 ; r' f i 1 ', l J) f / f Jf Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani