domov
www.zdravgozd.si

Predlog za organiziranje poročevalske, diagnostične in prognostične službe za varstvo gozdov (PDP službe) v Sloveniji

Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1988
Ključne besede:
Namen, naloge PDP služve v Sloveniji, organigram

OCR besedilo:
Predlog za organiziranje poročevalske, diagnostične in prognostične službe za varstvo gozdov (PDP službe) v Sloveniji Varstvo gozdov bomo izboljšali, ker ga mora.~o. Moramo ga zato, ker nam gozdovi propadajo. Kako ga bomo, je stvar dogovora . Dogovoriti sB mor3.Illo skupaj in skupaj bomo varstvo gozdov tudi izvajali. PDP služba naj bi v Sloveniji delovala v naslednji obliki 2 Osnovna enota za varstvo gozdov bi imela naslednje naloge: ugotavljanje pojava Škodjlivih biotskih in abiotskih dejavnikov v gozdovih -takojšnje sporočanje o pojavu poškodb gozdov republiškemu centru za varstvo gozdov, v pri.me~u neznanih povzročiteljev pa takojšnje pošiljanje ustreznih vzorcev -organizacija in izvedba periodičnih popisov propadanja gozdov -organizacija in opravljanje zatiralnih ukrepov proti škodlji~im dejavnikom v gozdnih in topolovih drevesnicah, v gozdovih in nasadih -opravljanje zdravstvenih pregledov objektov·za pridelovanje gozdnega semena na sosednjem območju, kot ga predpisuje pravilnik (Ur.list SFRJ, 1986, št.52, str.1542-1588) -izdelava letnih planov za varstvo gozdov in skrb za vključitev varstva v vse plane DO zagotovitev materialnih in finančnih sredstev za varstvo gozdov nabava, čuvanje in vzdrževanje tehničnih sredstev. Osnovna enota POP službe bi bila organizirana v vsaki delovni organizaciji, ki gospodari z gozdovi. Vodil bi jo gozdar z visokošolsko izobrazbo. Tega bi za vsako DO poimensko določil RK KGP. Ta strokovnjak bi področje, ki ga obsega osnovna enota za varstvo gozdov (vse gozdove DO), razdelil na opazovalne rajone in za vsakega pridobil tere~skega delavca, ki bi mu poročal o škodah v gozdovih ter zbiral in dostavljal vzorce poškodovanega drevja, grmovja in zelišč. To delo naj bi opravljali delavci , ki so mnogo v gozdu, ki se zanimajo za varstvene probleme, ki gozd dobro pozna­jo in zato opazijo vsako spremembo v njem (vodje revirjev in drugi delavci TOZD-ov in TOK-ov). Pomen in vloga varstva gozdov, njegovi cilji, metode in strategija bi bili z aktivnostjo teh delavcev stalno prisotni pri vseh delih v gozdu. To je tudi edini mogoč pristop k intenziviranju varstva gozdov. Menimo, da uspešnost POP službe temelji na vestnem, strokovnem in zagnanem vodju osnovne enote in njegovih pomočnikov na terenu. Za uspešno delovanje osnovnih enot je predpogoj znanje. Kot največjo nujnost je potrebno organizirati redne in stalne izobraževalne seminarje za terenske delavce. Te bi.organi.ziral vodja osnovne enote v sodelovanju z republiškim centrom za varstvo gozdov. Njihov namen bi bil spoznavanje represivnih in preventivnih varstvenih ukrepov v gozdovih, integralnega varstva gozdov, konkretnih navodil za načine pregleda gozdov, spoznavanje bolezni in škodljivcev. Za vodje osnovnih enot bi morali v okviru VTOZD-a organi­zirati specialistične kurze (ali tretjestopenjski študij} varstva gozdov. V vsakem gozdnem gospodarstvu je danes zaposlen referent za gojenje in varstvo gozdov. Domnevamo, da bo z intenziviranjem PDP službe referent za gojenje in varstvo postal preobremenjen in bo potrebno na novo sistemati­zirati delovno mesto llvarstvenika gozdov". Vizija razvoja varstva gozdov v Sloveniji mora vključevati delavca-specialista za varstvo gozdov, ki bo zaposlen v vsakem gozdnem gospodarstvu.=Ta bo suvereno obvladal pro­bleme varstva, opremljen bo z nujnimi delovnimi instrumenti (lupa, mikro­skop, literatura). Pot do takega stanja bo dolga, vendar moramo ugotoviti že danes, ali se tak cilj sklada s potrebami slovenskega gozdarstva in če se, pričeti to nalogo uresničevati. V delovnih organizacijah, ki upravljajo z manjšimi površinami gozdov seveda ne bi namestili varstvenika gozdov, ampak bi to delo opravljal poleg dru­gih zadolžitev gojitelj ali drugi delavec-gozdar. Republiški center za varstvo gozdov bi imel naslednje naloge: -določanje škodljivcev, bolezni in škodljivih abiotskih dejavnikov v gozdovih , dajanje priporočil za zatiranje qiotskih dejavnikov ali saniranje poškodb gozdov zaradi abiotskih dejavnikov -svetovanje in sodelovanje pri zdravstvenih pregledih objektov za pridelovanje gozdnega semena -obdelava podatkov iz osnovnih enot za varstvo gozdov, sinteza le-teh s podatki iz raziskovalnega dela -izobraževanje strokovnjakov v operativi: izobraževalni seminarji v osnovnih enotah in vsakoletni republiški seminar za varstvo gozdov ~, -izdelava pisnih navodil za zbiranje podatkov in vzorcev, obrazcev za popis škod in izobraževalnih materialov -po potrebi izdelava planov za zatiranje pomembnejših polezni in Škodljivcev v posameznih področjih ali v celi republiki redna poročila o vplivu škodljivih biotslcih in abiotskih dejavnikov na gozd za RK KGP. 4 Republiški center za varstvo gozdov bi bil formalno organiziran v IGLG, v bistvu pa bi delo skupno opravljali delavci IGLG in VTOZD za gozdarstvo. Gbe raziskovalni inštituciji bi bili dolžni omogočiti normalno delovanje centra (računalniške storitve, sodelovanje tehnikov, laboratorijske sto­ritve, zbirke). RK KGP bi vodjo centra določil kot stalnega Člana zvezne komisije za gobarj~, v okviru katere republike poročajo o delovanju PDP službe za varstvo gozdov Zveznemu komiteju za kmetijstvo. Center bi se povezal z drugimi raziskovalnimi organizacijami, katerih analize so po­trebne za delovanje službe (Hidrometeorološki zavod Slovenije, Kmetijski inštitut, VTOZD za agronomijo, KIBK). V republiškem centru bi obstajal centralni arhiv vseh podatkov. Poleg tega bi bil center zadolžen za zbi­ranje vseh podatkov o biologiji nevarnejših bolezni in škodljivcev iz literature, za ugotavlajnje potencialno nevarnih tujih bolezni in škodljiv­cev naših in tujih drevesnih vrst, za ugotavljanje slabosti v razvojnem ciklusu določene bolezni ali škodljivca, za ugotavljanje najustreznejših _metod preprečevanja vdora -in Širjenja nevarnih bolezni in škodljivcev iz sosednjih držav. Tudi republiški .center za varstvo gozdov ima dolgoročni cilj -poleg determinacije in ugotavljanja razširjenosti biotskih in abiotskih dejavnilmv je njegov cilj ·prognoziranje pojava pomembnejših ---­Škodljivcev in bolezni. Za to delo je potreben natančen vpogled v biolo­gijo določenega organizma, poznati moramo njegove patogene in na tej osnovi predvideti razvoj populacije v prihodnosti ter najti preventivne ali represivne ukrepe, ki naj ta razvoj ustavijo.Prognoziranje zahteva dol­goletno delo-ozko usmerjenega specialista, ki ga danes nimamo. ---· · Republiški komite za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano bo PDP službo vzoo­stavil in skrbel za njeno delovanje. V primeru večjih epifito~ij ali gradacije škodljivcev bo za zatiranje lahko aktiviral teritorialno obrambo. S pomočjo inšpekcijskih služb bo zagotovil delovanje PDP službe na področjih, kjer ni družbenih gozdov in privatni lastniki niso organizirani. RK KGP bo tudi povezava med Zveznim komitejem za kmetijstvo in republiŠl na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani