Varstvo gozdov Slovenije

Poročilo o varstvu gozdov v I. polletju 1989

Avtor(ji): Jože Papež
Leto: 1989
Ključne besede:
Kostanj, trepetlika, jelša, lesek, robinja, bor, macesen, brest, jesen, iglavci, bukev, jelka, brin, hrast, smreka, kostanjev rak (Endothia parasitica), trepetlikov rak (Hypoxylon mammatum), Gobar (Lymantria dispar), mehurjevka zelenega bora (Cronartium ribicola), holandska bolezen bresta (Ceratocystis ulmi), macesnov molj (Coleophora laricella), macesnov rak (Dasyscyphus Willkommii), rak na jesenu (Pseudomonas savastanoi), progasti lestvičar (Xyloterus lineatus), bukov lestvičar (Xyloterus domesticus), Mraznica (Armillaria mellea), sušnje črnega bora (Diplodia pinea), sušica borovih vej (Cenangium ferruginosum), bukov rilčkar skakač (Rhynchaenus fagi), pinijev sprevodni prelec (Thaumetopoea pityocampa), rak na brinju (Gymnosporangium tremelloides), hrastov krasnik (Coraebus fasciatus), srnjad, jelenjad, mufloni, polh, podlesek, vetrolom, pozeba, strela, suša, plazovi

OCR besedilo:
19830JOf SOŠKO SGG GOZDNO TOLMIN n. sol.o. GOSPODARSTVO 65220 TOLMIN BRUNOV DREVORED 13, p.p.35TOLMIN n. sol. o. TELEFON (065) 81-811 INSTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO Vaš znak: Večna pot 2 p.p. 523 -X Naš znak V-mag. P !L-89 Datum: 7.8.1989 61000 LJUBLJANA ZADEVA: Poročilo o varstvu gozdov v I. polletju 1989 V prilogi vam pošiljamo Poročilo o varstvu gozdov za I.polletje 1989 in se vam opravičujemo za zamudo, ki je nastala zaradi objektivnih razlogov. Lepo pozdravljeni! Priloga: -Poročilo o varstvu gozdov V VEDNOST: -Republiški gozdarski inšpektor Janez Ahačič, dipl.ing. Republiški komi te za kmetijsltvo, gozdars,trvo in prehrano -Medobčinski gozdarski inšpektor Vinko Korošak, dipl.ing. Skupščina občine Nova Gorica -Medobčinski gozdarski inšpektor Jože Omerzu, dipl.ing. Skupščina občine Idrija BIOTEHNISKA FAKULTETA !:JSTITUT : ._ .,, : 1 1_•:~ ·; 1 G32 10 STVB Soško gozdno gospodarstvo .. ____ J_ol!J1jn-'-[L•..s.o]..;2..:.---~ Strokovna služba za gojenje gozdov POROČILO O VARSTVU GOZDOV V I. POLLETJU 1989 A. KARANTENSKE RASTLINSKE BOLEZNI IN 5KODLJIVCI l. Endothia parasitica -Kostanjev rak Bolezen je razširjena v gričevnatem svetu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin. Opažamo, da je kostanj odpornejši proti raku, kar je verjetno posledica hipovirulence. Pri odkazilu se izloči suha drevesa. 2. Xypoxylon mammatum -Trepetlikov rak Bolezen smo odkrili spomladi 1987, vendar je po bolezenskih znakih sodeč prisotna že več let. Prisotna je v gozdnogospodarskih enotah Ajdovščina, Podkraj-Nanos, Brda, Banjšice in Gorica. 3. Sušenje jelše je v gozdnogospodarskih enotah Brda in Banjšice še vedno prisotno. Sušenje ni zavzelo večji obseg, sama bolezen pa še ni determinirana. 4. Sušenje leske Sušenje leske je opaziti v gozdno gospodarskih enotah Banjšice in Gorica, sama bolezen pa še ni determinirana. 5. Sušenje robinije Sušenje robinije smo najprej opazili v g.g.e. Brda v Zg. Cerovem in na Humu Sušenje robinije pa je že opaziti tudi v gozdnogospodarskih enotah Gorica in Ajdovščina. Bolezen še ni determinirana. B. GOSPODARSKO 5KODLJIVE RASTLINSKE BOLEZNI IN 5KODLJIVCI l. Lymantria dispar, -Gobar Predvidevanja, da bo številčnost gobarja v letošnjem letu padla so se uresničila, saj na nobenem od lanskih treh žarišč ni opazi ti golobrsta. 2. Cronartium ribicola -Mehurjevka na zelenem boru Posamezni primeri v nasadih zelenega bora v Panovcu, (TOZD Trnovo) in Breginju (TOZD Tolmin). Obolelo drevje se poseka. 3. Ceratocystis ulmi -Holandska bolezen bresta Sušenje bresta je prisotno na celem območju. Suho drevje se pos9ka v okviru rednih sečenj. 4. Coleophora laricella -Macesnov molj fvločan napad macesnovega molja je v g. g. e. Soča-Trenta, ·kj=r so napadeni vsi macesnovi sestoji v nadmorski višini nad 1000 m. 5. Dasyscypha Willkommi -fvlacesnov rak Prisoten je v macesnovih nasadih starih do 30 let ( cca. 20 ha) v g.g.e. Trnovo. Napad je opaziti predvsem v vlažnih kraških dolinah. 6. Pseudomonas savastonoii -Rak na jesenu Rak na jesenu je opaziti v g.g.e. Idrija II., v odd. l. C. OSTALE RASTLINSKE BOLEZNI IN 5KODLJIVCI l. Ipidae -Podlubniki Tako kot lani, smo tudi letos v začetku leta posredovali vsem TOZD in DE navodila za izvajanje nadzora nad razvojem podlubnikov. Hkrati smo postavili 160 lovilnih pasti Theyson. Stanje je naslednje: -TOZD Idrija; Posekano je bilo 360 m3 lubadark in postavljeno 60 m3 lovnih dreves. Postavili so 48 lovnih pasti, uspeh pa je izreden, saj se je v posameznih pasteh znašlo v enem tednu tudi 3. 000 lubadarjev. Prisotna sta veliki in mali smrekov lubadar. -TOZD Ajdovščina; Na območju vetroloma so postavili 67 lovnih pasti za velikega in malega lubadarja. Do konca junija so v pasteh nabrali 14.000 kom malega in 280.000 kom velikega smrekovega lubadarja. -TOZD Trnovo; Postavili so 8 lovnih pasti, ki so se pokazale kot zelo učinka vi te za obe vrsti smrekovega lubadarja, zato tudi ni bilo potrebno postaviti lovnih dreves. -TOZD Tolmin; V prvem polletju so posekali 830 m3 smrekovih sušic in lovnih dreves ter postavili 8 pasti za velikega smrekovega lubadarja. Do konca maja so ujeli 26.700 hroščkov. -DE Idrija; V prvem polletju so posekali 750 m3 lubadark in lovnih dreves ter {X)Stavili 16 lovnih pasti. Pojavljata se veliki in mali smrekov lubadar. -DE Ajdovščina; Posekali so 8 m3 lubadark in postavili eno lovno past za velikega smrekovega lubadarja, ki uspešno deluje. -V DE Gorica in DE Ajdovščina ni opaziti večjih škod zaradi lubadarja, proti kateremu se branijo predvsem z lupljenjem lesa in pravočasnim odvozom. 2. Xyloterus lineatus -Progasti lestvičar Progasti lestvičar se pojavlja na kupih iglavcev, ki niso bili pravočasno odpeljani. 3. Xyloterus domesticus -Bukov lestvičar Bukov lestvičar je v kombinaciji z še nedeterminirano glivo napadel bukove debeljake v gozdnogospodarskih enotah Trnovo, Predmeja, Otlica in Podkraj -Nanos, kjer je mestoma poškodovano tudi več kot polovica drevja. 4. Armillaria mellea -Mraznica Posamično sušenje sadik, predvsem v nižjih p:redelih in v mlajših nasadih. V Trnovskem gozdu se pojavlja kot sekundarni škodljivec na umirajočih jelkah. 5. Diplodia pinea -Sušenje črnega bora Gliva je prisotna na celem območju Vipavske doline in na obrobju Trnovskega gozda. 6. Cenangium ferruginosum -Sušica borovih vej Bolezen se na DE Ajdovščina še ni umirila in je v letošnjem lutu zaradi zimske suše v močnem porastu. V prvem polletju so posekali cca. 4.000 m3 bora, pozimi pa ga bodo po oceni tudi toliko. 7. Rhynchaenus fagi -Bukov rilčkar skakač Prisoten je na celem območju, vendar ne povzroča več občutnih poškodb asimilacijskega aparata. 8. Thaumatopoea pityocampa -Pinijev sprevodni prelec 5kodlji vec je prisoten v borovih nasadih v občinah Ajdovščina in Nova Gorica in to do nadmorske višine 700 m. Ukrepov za zatiranje se ne izvaja. 9. Gymnosporangium tremeloides -Rak na brinju Na Trnovem pri Novi Gorici se pojavlja na opuščenih pašnikih, ki se zaraščajo z borom in brinjem. 10. Coraebus fasciatus -hrastov krasnik Sušenje hrastovih vrhov smo dosedaj pripisovali vplivu suše. Vendar se je ugotovilo, da je to v veliki meri tudi posledica tega hroščka. Sušenje hrastovih vrhov se pojavlja v termofilnih gozdovih v Vipavski ·dolini in na njenem obrobju. 11. Sušenje vrhov smreke -fiziološki pojav Sušenje vrhov starih smrek je v letošnjem letu opaziti v celem območju, kar je gotovo posledica hudih suš v zadnjem desetletju. 12. Sušenje jelke Umiranje jelke se pospešeno nadaljuje, stanje v območju pa je naslednje! -TOZD Idrija 1.380 m3 sušic TOZD Ajdovščina 700 m3 sušic -TOZD Trnovo 6. 211 m3 sušic -DE Idrija 700 m3 sušic Sušenje jelke je prisotno tudi na ostalih TOZD in OE, vendar zaradi male zastopanosti jelke ni pomembno. 5kodo zaradi umiranja gozdov bomo vrednostno ocenili konec leta. D. 5KODE ZARADI DIVJADI l. Srnjad, jelenjad, mufloni Zaradi mile zime so škode na naravnem mladju in v nasadih precej manjše kot prejšna leta. Kljub temu so opazne škode v naslednjih predelih: -g.g.e. Idrija II; poškodbe mladja g. javorja v zimovališčih jelenjadi v odd. 26., 27. in 53. -g.g.e. Soča -Trenta; močno objedanje mladja v nižinskih predelih, kjer so zimovališča. g.g.e. Brda in g.g.e. Banjšice; močno objedanje plemenitih listavcev na vseh površinah na katerih so izvedli indirektno premeno. -g.g.e. Kobarid; objedanje v nasadih na Miji. -g.g.e. Baška grapa; objedanje v nasadih v celi enoti. 2. Polh, podlesek -v g.g.e. Podkraj -Nanos je polh močno poškodoval cca. 0,70 ha 15 let starih smrekovih nasadov. E. 5KODE ZARADI ELEMENTARNIH NESREČ l. Vetrolom Dne 3. julija 1988 je bil v Trnovskem gozdu vetrolom, katerega posledice se odstranjuje še v letošnjem letu. V letošnjem letu se je izdelalo naslednje količine poškodovanega lesa: -TOZD Idrija 3.800 m3 iglavcev in 6.870 m3 listavcev skupaj 10.670 m3 -TOZD Ajdovščina 8.632 m3 iglavcev in 10.319 m3 listavcev, skupaj 18.951 m3 -TOZD Trnovo 157 m3 iglavcev in 748 m3 listavcev, skupaj 905 m3 -DE Idrija 1.200 m3 iglavcev in 2.100 m3 listavcev, skupaj 3.300 m3 Vetrolom bomo v celoti sanirali letos, ocenjujemo pa, da bo do konca leta potrebno na TOZD Ajdovščina izdelati še 3.500 m3 (1.500 m3 jgl. in 2.000 m3 list.) na TOZD Idrija 3.200 m3 (1.400 m3 igl. in 1.800 m3 list.) in na DE Idrija 650 m3 (300 m3 igl. in 350 m3 list.) 2. Pozeba Pozeba je tudi letos prizadela bukove gozdove v višinskem pasu do 860 m in sicer v naslednjih gozdnogospodarskih enotah: črni vrh, Baška grapa. 3. Strela -Na TOZD Trnovo je strela poškodovala 50 m3 iglavcev. 4. Suša Druga polovica leta 1988 je bila zelo sušna, suša pa se je potegnila tudi v februar 1989. Zato predvidevamo, da je suša vzrok množičnega sušenja nasadov iglavcev in vrhov starejših dreves smreke in to na celem tolminskem gozdnogospodarskem območju. 5. Plazovi TOZD Idrija, zrušenje skalne gmote (cca. 8.000 m3) je v g.g.e. Idrija II. v odd. 37 poškodovalo 0,20 ha bukovega gozda. -DE Idrija, plazovi so poškodovali 35 m3 listavcev. Poročilo je sestavljeno na podlagi poročil TOZD in TOK-DE in na podlagi lastnih opažanj. Vodja gojenja: mag. Jože Papež

na vrh strani