Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Sušenje tise na Žalah
Avtor(ji): Maja Škulj, Dušan Jurc
Leto: 1989
Ključne besede:
Žale, GGO Ljubljana, tisa (Taxus baccata), Cytospora taxi, Acaria, abiotski dejavniki

OCR besedilo:
INŠTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO PRI BF 61001 UUBLJANA, VEčNA POT 2 P. P. 523-X, TELEFON 268 963 , r 7 Ljubljana, . . .... .. l .J. 12 •. . .... 19 89 Tov.Helena Juvan-Sala Komunalno podjetje Ljubljana Vaš znak: Rimska cesta 24 61000 LJUBLJANA Naš znak: L J ZADEVA: SUSENJE TISE NA ZALAH 16.novembra 1989 smo si ogledali letos zasajene tise (Taxus baccata) v kareju novo urejenega dela pokopališča Zale v Ljubljani tov.Helena Juvan-Sala,dipl.inž. ,vodja DE Parki pri Komunalnem podjetju Ljubljana, mag.Maja Skulj,raz.sod.IGLG in mag. Dušan JURC, raz.sod.IGLG. Tisam so iglice porjavele in po­iskušali smo ugotoviti vzrok tega pojava. Več deset sadik tise je Komunalno podjetje Ljubljana spomladi 1.1989 kupilo pri Komunalnem podjetju Murska Sobota. Posadili so jih na trato kareja v novem delu Zal. Nasad ima obliko spira~ le. Tise so visoke do pribl.60 cm in imajo značilno grmičasto rast z več vrhovi. Iglice vseh grmičkov so spremenile barvo iz normalno temno zelene v rjavo, rdečerjavo ali sivorjavo, nekate­re veje so · suhe že dalj časa in iz njih so iglice odpadle. 1 Večina sadik ima tako spremenjeno le zunanjost krošnje, v no­tranjosti pa so iglice še zelene. Lubje je na koncih vejic zasušeno, nato pa proti notranjosti krošnje postaja normalno -sočno in zeleno. Vzorce iglic in vejic smo v fitopatološkem laboratoriju pre­gledali, vejice smo razpolovili in jih skupaj z iglicami en teden gojili na vlažnem filtrirnem papirju v petrijevkah pri sobni temperaturi. Na iglicah in na lubju vejic so se ,, UD 6831 82 2 množično razvila trosišča glive Cytospora taxi Sacc. s črnimi, v~čkamričastimi trosišči, ki imajo premer pribl.1 mm. Konidiji so rahlo upognjeni, prosojni in veliki 8 x 1,5 pm. Literatura navaja glivo kot gniloživko. Laboratorijski pregled vzorcev torej ni razjasnil vzroka pro­padanja sadik, saj se omenjena gliva lahko naseli le v odmrle ali močno osiabljen~ dele tise. Tudi splošni izgled nasada tis govori v prid domnevi, da vzrok ni okužba z zajedavsko glivo le redko bi bil nasad zaradi okužbe z neko zajedavsko glivo tako enakomerno prizadet. Sadike imajo močne letošnje dolžinske prirastke. To kaže, da je bil izkop opravljen pravilno -z majhnimi poškodbami korenin in z ustrezno balo da je bila manipulacijas sadikami in saditev prav tako pravilna. V rastni sezoni so sadike dobro odgnale in odmirati so pričele verjetno v oktobru (točnih informacij o času pojava odmiranja nimamo). Opazili smo, da je v rahlo za­senčenem delu nasada poškodovanost sadik manjša kot na bolj osončenemu. Na sadikah nismo opazili znamenj škodljivcev, razen v posameznih primerih relativno močno sajavost iglic, kar pomeni, da so v rastni sezoni bile na sadikah prisotne sesajoče žuželke, ki izločajo mano. Domnevamo, da je vzrok propadanja sadik tise mogoče iskati v dveh smereh: zaradi neugodnih klimatskih dejavnikov v avgustu in septembru (suša) in še nerazvitih korenin (zaradi presajanja) so sadike doživele močan sušni stres in so pričele odmirati zaradi pomanjkanja vlage. Druga, za nas verjetnejša domneva pa je, da so poškodovale sadike pršice (Acarina). Na žalost je čas vzorčenja (kasna jesen) preprečil nedvoumno ugotovitev prisotnosti pršic, saj v tem času niso več aktivne in jih nismo našli. Znano pa je, da na toplih, osončenih rastiščih, posebno v suhem obdobju, predstavljajo pršice za :iglavce veliko nevarnost. Posebno na pokopališčih, so največkrat vzrok za propadanje pri­tlikavih varietet iglavcev. 3 Domnevamo, da bo del sadik tise ta pojav odmiranja krošenj preživel (morda celo večina), odvisno pa je od klimatskih razmer pozimi (brezsnežna, mrzla zima bo odmiranje pospešila). Spomladi ob odganjanju bodo verjetno tise odgnale iz še Živih brstov v notranjosti krošenj. Priporočamo, da s e• kakršnokolimi ukrepi počakate do pomladi, nato pa sadike porežete do še Živega dela vejic. Spomladi bomo še enkrat opravili pregled sadik in v kolikor bomo ugotovili prisotnost pršic, bo potrebno le-te zatreti z akaricidi. Sestavila: mag.Maja SKULJ mag.Dušan JURC ,Direktor: Marko KMECL,dipl.inž.,oec.
Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani