- Varstvo gozdov
- Priročnik
- Laboratorij
- Novice iz varstva
- Dogodki
- Gradivo
- Izobraževalno
- Letna poročila
- PPD Poročila
- Sanitarni posek
- Volumen dreves
- Predpisi
- Programi preiskav
- Podatkovni listi ŠO
- Karantenski ŠO
- Boletus informaticus
- ZLVG
- Mikoteka GIS
- Meteo postaje GIS
- Karta
- Napovedi
- Povezave
- Kontakti
- Osebna izkaznica
| Poškodbe okrasnih grmovnic |
 |
Leto: 1991
Ključne besede:
Radeče, GGO Brežice, zimzelen (Vinca major), Pušpan (Buxus sempervirens), kitajski brin (Juniperus chinensis), smrdljivi brin (Juniperus sabina), japonska kriptomerija (Cryptomeria japonica), vremenski dejavniki
OCR besedilo:
INŠTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO PRI BF 61001 LJUBLJANA, VECNA POT 2 P. P. 523-X, TELEFON 268 963 r 7 Ljubljana, ...... . 29 . 0J. Dipl.ing.Mirko MILKOVIČ Hortikultura plantaže in gradnje Vaš znak: GORNJI LENART 28 a 68250 BREZICE Naš znak: ;d , ~ L J ZADEVA : Poškodbe okrasnih grmovnic Poslali ste nam vzorce poškodovanih grmovnic in trajnice iz vrta v RadeEah in zanima Vas, kaj je vzrok tem poškodbam. Opažate, da so vsa okrasna Gre vesa in grmi v vrtu porumeneli. Vzorce ste nabrali 26• .3.1991. Vzorci pripadajo naslednjim vrstam: Vinca major, Buxus sempervirens, Juniperus chinensis "Pfitzeriana", Juniperus sabina "Tamarisci folia" in Cryptomeria japonica "Elegans compacta" ( imena vrtnarskih oblik, ki jih navajamo, so najverjetnejša, ne sigurna). Na listih zimzelena (Vinca major) so opazne robne nekroze in vrh poganjka je suh. Pušpan (Buxus sempervirens) ima liste manjše kot obiEajno (morda je to znaEilnost zasajene vrtnarske oblike), starejše liste ima klorotiEne in porumeneli deli prehajajo v nekroze, smrdljivi brin (J.sabina) ima starejše iglice in poganjke suhe, na mladih iglicah pa so pod lupo opazne številne rumene pege, kitajski brin (J.chinensis) je poškodovan podobno, japonska kriotomerija (C.japonica) ima odmrle lanskoletne iglice in poganjke. Ze tak kratek pregled poškodb na poslanih vzorcih omogoEa zakljuEek, da ne gre za neke specifiEne bolezni na vsaki poškodovani vrsti posebej, ampak za neki škodljivi dejavnik (ali veE njih skupaj), ki je poškodoval vse rastline. Za natanEnejši odgovor bi seveda morali imeti veE informacij o rastišEu in o dogodkih v bližnji preteklosti (kakovost tal, osonEenost, onesnaženost ozraEja, uporaba kemiEnih sredstev itd.). UD 604 84 ,It// 2 Menimo pa, da je v letošnji sušni, sončni zimi brez snega prišlo večkrat do takih stresnih razmer za rastline, da so že samo te razmere zadoščale za ooškodbe, ki so prisotne na ooslanih vzorcih. Z oziram na opažanje, da v ostalih vrtovih oodobnih poškodb ni, bi opozorili na dejstvo, da bi bilo potrebno opazovati enake grmovne vrste (in hortikulturne oblike). Poleg tega vplivajo na nastanek poškodb številni dejavniki (npr. prehranjenost rastlin, pravočasen zaključek rasti itd.), ki so odvisni od mikrorastiščnih razmer. Poškodovane dele rastlin naj lastnik izreže (če ga motijo), če pa se bodo poškodbe pojavljale še naprej, pa naj zasadi odpornejše oblike grmovnic. Sestavil: Marko Kfv1ECL,dipl.inž. Nag.Dušan JURC ~;~ L0l('N~J!
na vrh strani