domov
www.zdravgozd.si

Poročilo o ugotavljanju vzrokov poškodovanosti sadik Pinus mugo Turra, Thuja occidentalis L., Cupressocyparis leylandii (Dall. Et Jacks.) Dall. in Picea omorika (Panč.) Purkyne v gozdni in okrasni drevesnici Semesadike Mengeš

Avtor(ji): Maja Jurc
Leto: 1993
Ključne besede:
Semesadike Mengeš, GGO Ljubljana, Pinus mugo, Thuja occidentalis, Cupressocyparis leylandii, Picea omorika, Cyclaneusma minus, Botrytis cinerea, Fusarium sp., Alternaria alternata, Kabatina thujae, Truncatella hartigii, nematode, Pestalotiopsis funerea, Mucor sp., Dictyopolyschema pirozynskii

OCR besedilo:
Avtor(ji): Mag. Maja Jurc Naslov: POROČILO O UGOTAVLJANJU VZROKOV POŠKODOVANOSTI SADIK Pinus mugo Turra, Thuja occidental is L. ,Cupressocyparis leylandi i (Dal 1.et Jacks.) Dal l. in Picea omorika (Panč.) Purkyne V GOZDNI IN OKRASNI DREVESNICI SEMESADIKE MENGEŠ Kraj, leto: Ljubljana, julij 1993, ODC 443:449:1/4./ P1nus mugo lurra,lhuJa occ1dental1s L.,Cupressocypar,s leylandi i (Dal 1.et Jacks,) Dal 1. ,Picea omor i ka (Panč.) Purkyne:232:320 Ključnebesede:ruševje,zahodni klek,omorika,rumenenje igl ic,parazitske gl ive,saprofitske gl ive,nematode Pri rednem zdravstvenem pregledu saditvenega blaga preglede predpisuje Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo /Uradni list SFRJ, št. 74/89, s. 1809 ­181~) gozdne in okrasne drevesnice Semesadike Mengeš 16.6.1993 smo opazili pri nekaterih presajenkah rumenenje iglic in tudi sušenje celih rastlin. Ker vzroka propadanja presajenk nismo mogli ugotoviti na terenu smo vzorce poškodovanih rastlin analizirali v fitopatološkem laboratoriju Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani. Terenski ogled drevesnice sta opravili Jožica Tarman, dipl.inž.gozd. -vodja drevesnice in mag. Maja Jurc, dipl.inž.gozd. -raziskovalna sodelavka IGLG. V fitopatološkem laboratoriju inštituta smo opravili analize vzor­cev, ki srno jih nabrali 16.6.1993. Vzorce smo imeli položene na vlažen filter-papir v petrijevkah na+ 20° C od 17.6. do 25.6. 1993. Determinacije srno opravili z mikroskopiranjem 25. 6 in 26.6.1993. Izdelali srno trajne preparate določenih gliv in vzorce herbarizirali. Ugotovili smo naslednje: l.Pinus mugo -ruševje, starost 2+1 let, 10.000 kom., vzorec so posušene presajenke Na gredicah z ruševjem smo opazili posamične posušene presajenke. Laboratorijska analiza je pokazala, da so na iglicah in lubju vejic prisotne glive, ki iahko povzročijo susenJe mladja: · a/Cyclaneusma minus (Butin) DiCosmo, Peredo & Minter (Sin Naemacyclus minor Butin) Diagnoza je relativno enostavna ker gliva oblikuje trosišča (apotecije) na posušenih in odpadlih iglicah. Trosišča se obočno dvigujejo iz tkiva iglice tako da nosijo longitudinalno raz­cepljeno povrhnjico iglice. Zgornja površina trosišča je motno­krem. Aski so cilindrično-kijaste oblike, do 100 um dolgi z 8. askosporami, askospore so brezbarvne (hialine), do 85___,um dolge in 2-2.5 }lm široke, z dvema septama, parafize so nitaste, na vrhu vejaste, svetlo rumene. Gliva povzroča zgodnje odpadanje borovih iglic. Pri nas je Cyclaneusma minus pogostna gliva v zelenih, nepoškodovanih iglicah , suhih iglicah in v opadu. Nekateri strokovnjaki glivo uvrščajo med gniloživke ali slabe zajedavske glive bora. V ZD pa glivo štejejo med zmerne do močne patogene in jo imajo za povzročiteljico precejšnjih škod na mladju Pinus ponderosa, črne ga in rdečega bora. b/Botrytis cinerea Pers. -siva plesen Siva plesen je f aku l tativni parazit, zl vi predvsem od mrtve or­ganske snovi, pojavlja pa se tudi na živih tkivih, zlasti na os­ labljenih iastlinah. žkužbe kalčkov in sejancev pa tudi brstov in mladih poganjkov starejših dreves so nevarne ker povzročajo propadanje okuženih tkiv. Ckuženo tkivo začne veneti zaradi razkra janja pektinskih lamel celic, sčasoma se zmehča in zgnije. Analiza naših vzorcev je pokazala prisotnost naspolnih trosišč 1 glive na iglicah na vrhu stebelca in tudi na lubju zgornje tret­jine debelca. Na trosonoscih so konidiji velikosti 9-12 x 6-10 pm. c/ Fusarium sp. Vrste rodu Fusarium (do danes Je določeno čez 1000 vrst) imaJo širok spekter gostiteljev, izolirane so iz zemlje in raznih or­ganskih snovi, iz globokih plasti arktiškega ledu in saharskega peska. Veliko vrst rodu Fusarium je nevarnih rastlinskih patogenov (F. oxysporum povzroča znano Panamsko bolezen banan, druge vrste iz tega rodu pa zelo nevarne bolezni sladkornega trsa, riža, žitaric). Na naših vzorcih smo ugotovili trose Fusarium sp. variabilne velikosti ( 26-88 x 3-6 pm). Determinacijo vrste nismo opravili ker bi določanje vrste zahtevalo zapleten laboratorijski postopek ( izdelavo enotrosnih izolatov v čistih kulturah na posebnih gojiščih in določanje vrste s pomočjo mikrokonidijev). Glede na to, da so vrtse iz rodu Fusarium, ki se pri nas najpogosteje pojavljajo, resni rastlinski patogeni lahko domnevamo da se ) vrsta, ki se pojavlja na našem vzorcu lahko pripomore k propadu presajenk. d/Alternaria alternata (Fr.) Keissler Pri mikroskopiranju iglic in skorje poganjka smo ugotovili razsirjeno sivo do olivnočrno kolonijo glive, konidiofori so rjavi, do 50 x 3-6 um dolgi, konidiji imajo kratek vrat, navezane ena na drugo v v'erigah, rjave barve, z gladkimi zunanjimi stenami, velikosti 20-60 x 9x18 pm. Vrsta je pogost saprofit na različnem mrtvem rastlinskem materialu. 2.Thuja occidentalis -vzhodni klek, starost 2+1 let, 50.000 kom., vzorec so posušene presajenke a/Kabatina thujae Schneider & Arx Na vejicah našega vzorca smo ugotovili blazinaste, izbočene rjave acervule do 0,17 pm v premeru. Konidije so brezbarvne (hialine), aseptatne, velikosti 5-8 x 2.5-3.5 Jlm. Vrsto Kabatina thujae štejejo v parazitske glive, nemški avtorji ) povdarjajo da je močno patogena in povzroča propadanje, nekroze 1.n rak na vrstah iz rodu Thuja , Chamaecyparis in Cupressus. Posebno so občutljiv i mladi poganjki teh rastlin. Strokovnjaki iz ZD navajajo da se gliva pojavlja skupaj z vrstami rodu Phomopsis in Sclerophoma in povzroča sušenje vrhov duglazije, brina, macesna, borov, smreke in nekaterih varietet cedre. b/Botrytis cinerea Pers. -s iva plesen (opisana pod l. b/) c/Truncatella hartigii (Tubeuf) Steyaert (sin. Pestalotia har­tigii) -zažetina sadik Na skorji debelca iz drevesnice ima jo acervule z veliko količino črnih trosov. Konidiji imajo tri prečne pregrade, veliki so 19­25 x 7-9 pm, srednje celice so velike , rjave , celice na koncih pa brezbarvne (hialine). Na končni celici so nitasti priveski (1-4), njihova velikost je 20 x ] pm. 2 ) Glive iz rodu Truncatella (Pestalotia) povzročajo odmiranje listnega tkiva v obliki peg na listni ploskvi ali na robovih lista, sušenje vej ali rakaste tvorbe. Truncatella hartigii se pojavlja na skorji debelca, po nekaterih avtorjih povzroča od­miranje lubja tik nad tlemi tako, da iglice eno do štiriletnih sadik venejo in odmrejo. Ugotavljaj o, da se gliva pogosto pojavlja tudi pri nas in da ni posebno nevarna. · d/Nematode V koreninah in tudi skorji debelca našega vzorca smo ugotovili prisotnost nematod (glist). O vrstni sestavi nematod ne moremo govoriti ker se na inštitutu ne ukvarjamo z tovrstnimi mikrooor­ganizmi. Menimo, da prisotne nematode niso endoparazitske, ker je sušenje presajenk posamično. Znano pa je da endoparazitske nematode pri prehranjevanju prodirajo v tkiva korenin in tako povzročajo mehanske poškodbe koreninskih tkiv. Neprimerno vecJe poškodbe korenin nastanejo zaradi izločkov, ki jih nematode izločajo pri prehranjevanju. Takoimenovane root-knot nematode (nematode, ki povzročajo nas­tanek vozlastih korenin) motijo proces absorbcije korenin in translokacije vode in hranil. Oslabljeni koreninski sistem lahko povzroc1 povečano občutljivost rastlin na zimske ekstreme, povečano občutljivost na povzročitelje rakastih tvorb, odmiranje vej in propadanje rastlin pred fiziološko zrelostjo. Poškodbe pomladka (sadik) se kažejo v zmanjšani vitalnost, v pešanju rasti in razvoja in tudi v pojavljanju manjših in klorotičnih listov. Pri sušenju sejank ali presajenk večjih razmer priporočamo anal­ize zemljišča na karantenske nematode, kar je tudi predpisano z že omenjenim zakonom. 3.Cupressocypar1:s leylandii (Dall. et Jacke.) Dall., starost sadik je 4-6 let, 50 kom. Na posameznih rastlinah so bile prisotne suhe veje v zgornji tret­jini krošnje, nekaj rastlin je bilo posušenih. Na vzorcih vej smo ugotovili prisotnost dveh gliv. a/Pestalotiopsis funerea (Desm. ) Steyaert Na lubju in iglicah smo ugotovili prisotnost acervulov črne barve z maso trosov ki se v obliki nitke dviguje iz trosišča. Konidiji so 25--33 x 8-13 Jim veliki, 4-septatni, gladki, s svetlo do temno rjavimi srednjimi celicami in brezbarvnimi končnimi celicami, koničnih nitastih privezkov (setul) je 3-6, ponavadi so zakrivljeni, 10-27 )Jm dolgi, bazalni privesek je 5-14 pm dolg. Gliva se pojavlja na živem in mrtvem rastlinskem tkivu . b/Fusarium sp. (opisana pod l. c/) Menimo, da glivi, ki se pojavljata na tem vzorcu nista vzrok s ušenja posameznih vej. Cupressocyparis leylandii Je medrodovni hibrid nastal križanjem Cupressus macrocarpa in Chamaecyparis nootkatensis. V Veliki Britaniji ga vzgajajo že več kot 50 let, ima bujno rast in je od­ poren na mraz. Predvidevamo, da pojavljan je s uhih vej ni pos­ ledica nizkih temperatur. 3 4. Picea omorika -omorika, starost 2 + 3 leta, 2.000 kom. vzorec so cele posušene rastline in suhe iglice s tal Presajenke omorike so v velikem številu (70-80%) imele ohranjene samo dva zadnja letnika iglic, tudi na lanskoletnih in letošnjih poganjkih je bilo opaziti začetek sušenja in odpadanja iglic. Ig lice so bile nevi talne, sivo zelene barve. Nabrali smo suhe iglice, ki so bile na tleh pod rastlino in tudi vzorce celih rastlin. Laboratorijska analiza je pokazala prisotnost treh saprofitskuh gliv na iglicah in lubju omorik. a/Mucor sp. b/Alternaria alternata (Fr.) Keissler ( opisana pod l. d/) c/Dictyopolyschema pirozynskii M.B.Ellis. Menimo, da prisotne saprofitske glive niso vzrok hira:1ja in propadanja presajenk omorik. Verjeten vzrok propadanja presajenk je neustrezno ravnanje pri uskladiščenju ali pri sadnji. Neugodne vremenske razmere so verjetno veliko pripomogle k sušenju presajenk omorik. Na vzorcih iz drevesnice Mengeš smo ugotovili prisotnost ) patogenih gliv, torej gliv, ki povzročajo propadanje sejank in presajenk (na ruševju Botrytis cinerea, Fusarium sp.; na vzhodnem kleku vrste Kabatina thujae, Botrytis cinerea, Truncatella har­tigii; na Cupressocyparis leylandii pa Pestalotiopsis funerea in Fusarium sp.). Razen zatiranja glive Kabatina thujae zatiranja naštetih patogenih gliv ne priporočamo, ker se pojavljajo samo na posamičnih rastlinah. Ne glede na to, da se gliva Kabatina thujae pojavlja le na posameznih presajenkah zahodnega kleka menimo, da bi bilo njeno zatiranje potrebno . Omenjena patogena gliva se je pojavila 1992. leta v gozdnih drevesnicah Mengeš, Tišina, Rad­vanje in Lovrenc na Pohorju. Navodila o njenem zatiranju najdete v ekspertizi pod 5. ( Jurc , D., 1992 .... ) . VIRI : l.Arx,J.A., 1987. Plant Pathogenic Fungi. -Beihefte zur Nova Hed­wigia, J. Cramer, Berlin & Stuttgart, s.288. 2.Booth,C.,1971. The genus Fusarium. -Commonwealth Mycological Institute Kew, Surrey, England, s.2 37. ) 3.Butin,H.,1989. Krankheiten der Wald-und Parkbaeume. Diagnose­Biologie-Bekaempfung, Georg Thieme Ver lag Stuttgart, New York s. 216. 4.Ellis, M.B. & Ellis, J.P., 1986. Microfungi on land plants. An identification Handbook. -Croom Helm, London et Sydney, s. 817. 5.Jurc,D.,1992. Kabatina thujae Schneider et Arx v gozdnih dreves­nicah. Ekspertiza, IGLG, Ljubljana, s.3. 6 .Karadžic: , D., 1987. Uticaj patogene mikroflore na propadanje i susenJe stabala u kulturama Pinus vrsta . -Šumarstvo, Beograd, L.40, št.5, s.89-106. 7.Maček, J.,& Kač, M.,1990. K emična sredstva za varstvo rastlin. -Izdalo in založilo ČZP Kmečki glas, Ljubljana, s.500. 8.Peterson, G.W.,1981. Pine and Juniper Diseases in the Great Plains. USDA Forest Service General Technical Report RM-86, Rocky Mountain Forest and Range Experiment Station, Fort Collins, Colo. s . 4 7. 4 9. Riffle, J.,W. & Peterson,G.W., 1986 . Diseases of Trees in the Great Plains. USDA Forest Service General Technical Report RM­129, Rocky Mountain Forest and Range Experiment Station, Fort Col­lins, Colo. s.149. 10.Sinclair, W.A.; Lyon, H.,H.; Jonson.W.T., 1987. Deseases of Trees and Shrubs. -Comstock publishing associates, a division of Cornell University Press, Itaca and London, s.575. ll.Vidakovic,M.,1982. Četinjače , mirfologija i varjabilnost . Jugoslovenska akademija znanosti l umetnosti l Sveučilišna nak­lada Liber, Zagreb, s.707. ) 5
na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani