domov
www.zdravgozd.si

Poročilo o ugotavljanju vzrokov hiranja črnega bora - Pinus nigra (Arn.) v GGE Kobarid in GEE Tolmin

Avtor(ji): Maja Jurc, Alenka Munda
Leto: 1993
Ključne besede:
Kobarid, Tolmin, GGO Tolmin, črni bor (Pinus nigra), Cupressocyparis leylandii, Scirrhia pini, Dothistroma pini, Pestalotiopsis funerea, Fungi imperfecti, Phoma sp. Tip 1, Hyphomycetes, Melanconicaeae, beli sterilni micelij

OCR besedilo:
UT GOZ NO IN L SNO GOSPODARSTVO 61001 Ljubljana, Večna pot 2, p.p. 523-X, telefon: 268-963 \ J Avtor(ji): mag. Maja JURC, mag. Alenka MUNDA Naslov: POROč ILO O UGOTAVLJANJU VZROKOV HIRANJA ČRNEGA BORA -Pq1nus ni gra (Arn.) V GGE KOBARID IN GGE TOLMIN Kraj, leto: LJUBLJANA, oktober 1993 ODC 443 : 449 : 174.7 Pinus nigra (Arn.) : 232 : 320 Ključne bespde:. b crn1 or, parazitske glive, saprofitske glive 14. julija 1993 smo si na prošnjo mag. J. Papeža, dipl. ing. gozd., vodje gojenja Soškega Gozdnega Gospodarstva Tolmin ogledali prizadete sestoje in nasad črnega bora mag. J. Papež, mag. A. Munda, dipl. ing. agr., raz. sodelavka GIS in mag. M. Jurc, dipl. ing. gozd., raz. sodelavka GIS. Drevje črnega bora je že od za~etka vegetacijske sezone kazalo znake hiranja in poiskušali smo ugotoviti vzrok tega poJava. Že od letošnje pomladi so gozdarji ugotavljali, da je na širšem območju SGG Tolmin črni bor nevitalen. Nevitalnost se je kazala v precejšnji osutosti krošenj, lanskoletne in starejše iglice so imele svetlejšo -sivkasto barvo, ki ni značilna za črni bor. Posamezne veje v krošnjah so bile odmrle. Ogledali smo si dve lokaciji kjer so bile poškodbe črnega bora letos spomladi najbolj iz­razite: l. STANOVIŠČE, odd 51, GGE Kobarid, nadmorska višina je 450-500 m .. Sestoj črnega bora je kultura na rastišču gozdne združbe Ostryo-fagetum, pionirski štadij. Vzorce vej z iglicami smo nabrali iz večih dreves cca 40 let starih črnih borov. 2. DOBRA VE, odd 38a, GGE Tolmin, nadmorska višina cca 200 m.. Vzorce vej z iglicami smo nabrali iz posameznih dreves črnega bora, starost dreves je 50-60 let. Vsi vzorci so iz spodnjih vej krošenj. Drevesa so na rastišču gozdne združbe Querco­carpinetum. V fitopatološkem laboratoriju inštituta smo 15.7. 1993 pregledali nabrane vzorce. Na skorji vej nismo ugotovili prisotnost poškodb niti trosišč gliv. Iglice so imele rdeče-rjave proge v presledkih po celi dolžini in tudi na vrhu (to so značilni simptomi za patogeno glivo Scirria pini, nesp. oblika Dothistroma pini, ki povzroča bolezen z imenom rdečerjava progavost borovih iglic). Ker nismo našli trosišč glive, smo segmente pod tekočo vodo opranih iglic z nekrozami položili na 2 % malt agar v petrijevke in jih gojili na sobni temperaturi do 15 .9.1993. V kulturi smo ugotovili prisotnost naslednjih gliv: l. lokacija Stanovišče -Pestalotiopsis funerea (Desm.) Steyaert; Phoma sp., tip l. in dve nedoločeni glivi (iz skupine Hyphomycetes in beli sterilni micelij) 2. lokacija Dobrave -Pestalotiopsis funerea (Desm.) Steyae11; Phoma sp., tip 2. in ena nedoločena gliva iz skupine Hyphomycetes. ) Pestalotiopsis jimerea (Desm.) Steyae11 Bull.Jard.Bot.Brux. 19:340 (1949), Fungi Imper­fecti, Melanconiaceae. V naravnem materialu (lubje, iglice) oblikuje posamične kroglaste ali lečaste acervule, ki pretrgajo povrhnjico in imajo 1-2 mm v premeru. Acervuli so črne barve in oblikujejo tako veliko količino trosov, da se v obliki nitke dvigujejo iz trosišča. Konidiogene celice se oblikujejo iz zgornjih celic strome acervula, so cilindrične do jajčaste z ožjim delom spodaj, 5-15 x 2-4 um velike. Konidiji so vretenasti, ravni ali zakrivljeni, 4-septatni (euseptatni), rahlo stisnjeni pri septi, 3 srednje celice so olivno-rjave, končna in začetna celica sta prozorni· ali skoraj prozorni, 22-32 x 7-13 um, z 2-6 prozornimi koničnimi, nitastimi priveski (setulami), dolgimi 5-28 um, privesek na začetni celici je posamičen, endogenski, prosojen, raven, 2-11 um dolg. Gostitelji : Po literaturi okužuje iglavce, predvsem rodove Chamaecyparis, Cupressus, Cryptomeria, Thuja in Sequoia. Mi smo to vrsto do sedaj determinirali na črnem boru na Krasu in na križancu Cupres­socyparis leylandii (Dall. et Jacke.) Dall. v okrasni in gozdni drevesnici Semesadike Mengeš. Bolezni : Vrste iz rodu Pestalotiopsis povzročajo nekrotične madeže na listnih ploskvah, konicah ali na robovih listja, propadanje vejic in rak na različnih rastlinskih vrstah. Trosišča glive P. funerea se pojavljajo na odmrlem rastlinskem tkivu, v kulturi se vrsta lahko raz­vije iz segmentov rastlinskega tkiva z vidnimi nekrozami ali iz navidez zdravega tkiva. Pogosto simptomi ali okoliščine pojavljana te glive kažejo, da se gliva naseljuje na predhodno oslabljena ali že mrtva rastlinska tkiva prizadeta od mraza ali sončnega ožiga. Najpogosteje se pojavlja na starejših listih (pri vednozelenih rastlinah). Pogosta je tudi kot saprofitska gliva na mrtvem rastlinskem materialu. Pogostno gliva sekundarno okuži rastlinske dele, poškodovane od primarnih patogenov ali insektov. Pogosto je združena z drugimi glivami v bolnem drevju. Ne povzroča resne poškodbe v dobrih rastnih pogojih. P. funerea smo izolirali tudi iz navidez zdravih segmentov iglic črnega bora iz vzorcev nabranih na večih lokacijah na Krasu (Senodolice, Križ, Kobjeglava, Vipava, Krnice) in na lokacijah v okolici Iga (Benko, Krvavice, Kobilja dolina). Raziskave endofitov (gliv, ki se pojavljajo v navidez zdravih rastlinskih tkivih) kažejo, da lahko glive iz rodu Pes­talotiopsis (syn. Pestalotia , po literaturi v ZDA.) uvrstimo v to skupino. To pomeni da je vrsta nepatogena, nekateri raziskovalci trdijo, da je z domačinom v simbiontskih od­nosih. 2 Tudi ostale vrste, lci smo jih izolirali iz nabranih vzorcev (Phoma sp., tip 1 in 2, 2 vrsti iz skupine Hyphomycetes) so bile prisotne v naših izolacijah zdravih iglic. Tudi tem vrstam gliv ne moremo pripisati patogenost. Na nabranih iglicah iz obeh lokacij smo opazili vzdolžne, 0.5 -1.2 mm dolge in 0.2 mm široke zareze. Ker iz njih nismo izolirali saprofitske ali parazitske glive smo vzoce pos­redovali prof. dr. J. Titovšku, dipl. ing. gozd. in R. Pavlinu, dipl. ing. gozd., ki menita da po poškodbah ni mogoče doličiti povzročitelja, vendar pa so jih verjetno povzročile žuželke z ustnim aparatom ali z leglico. Mnenja pa sta) da te poškodbe niso vzrok nevitalnega videza črnega bora. Menimo, da je vzrok hiranja ogledanih sestojev (lokacija 1) in posameznih dreves črnega bora (lokacija 2) abiotski -da je posledica kombinacije neugodnih vremenskih razmer in slabega rastišča. Zajedavske glive in škodljive žuželke nimajo kakršne pomembne vloge pri nastanku opisanih znakov hiranja. Stanje sestojev se bo popravilo, če bodo vremenske razmere ustrezale črnemu boru, seveda v okviru možnosti, ki jih nudijo relativno slaba rastišča. 3 .. Literatura : l. Arx,J.A.,1981. Genera oj Fungi Sporulating in Pure Culture, In der A.R. Gantner Verlag Kommanditgesellschaft, FL -9490 V ADUZ, s. 424. 2. Arx, J.A., 1987. Plant Pathogenic Fungi. -Beihefte zur Nova Hedwigia, J. Cramer, Berlin & Stuttgart, s. 288. 3. Butin, H., 1989. Krankheiten der Wald-und Parkbaeume. Diagnose -Biologie-Bekaempfung, Georg Thieme Verlag Stuttgart, New York, s. 216. 4. Ellis, M.B. & Ellis, J. P., 1986. Microjimgi on land plants. An identifica tion Handbook. -Croom Helm, London et Sydney, s. 817. 5. Funk, A., 1981. Parasitic Micrqfungi of Western Trees, Canadian Forestry Service, Pacific Forest Research Centre Victoria, B. C., s. 190. 6. Jurc, M., 1993. Poročilo o ugotavljanju vzrokov poškodovanosti sadik Pinus mugo Turra, Thuja occidentalis L., Cupressocyparis leylandiž (Dall. et Jacks.) Dall. in Picea omorika (Panč.) Purkyne v gozdni in okrasni drevesnici Semesadike Mengeš, ekspertiza, GIS, Ljubljana, s.4. 7. Jurc, M., Jure, D., 1993. Endophytic Fungi in the Needles of Healthy -looking Austrian pine (Pimus nigra Arn.) : A Preliminary study, Acta Pharm., Ljubljana, s.6. (v tisku). 8. Karadžic, D., 1987. Uticaj pato~ne rnikoflore na propadanje i sušenje stabala u kulturama Pinus vrsta, Surnarstvo 40 (5), Beograd, s. 98 -106. 9. Lanier, L. et all.,1978. Mycologie et Pathologie Forestieres, Tom I, Mycologie Forestier, Masson, Paris, New York, Barcelone, Milan, s. 487. 10.Maček, J., 1983 . Gozdna fitopatologija, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, BF, VTOZD za Gozdarstvo, Ljubljana, s. 267. 11.Peterson, G.W., 1981. Pine and Juniper Diseases in rhe Great Plants. USDA Forest Service General Technical Report RM-86, Rocky Mountain Forest and Range Experirnent Station, Fort Collins, Colo., s. 47. 12.Riffle, J.,W. & Peterson, G.W., 1986. Diseases of Trees in the Great Plains. USDA Forest Service General Technical Report RM-129, Rocky Mountain Forest and Range Experiment Station, Fort Collins, Colo. s. 149. 13.Sinclair, W.A. et all., 1987. Deseases of Trees and Shrubs. -Cornstock publishing associates, a division of Cornell University Press, Itaca and London, s. 575. 14.Sutton, C. B., 1980. The Coelomyceres. Fungi impetfecti with Pycnidia, Acervuli and Stromata, Cornrnonwealth Mycological Instute, Kew, Surrey, England, s. 696. 4
na vrh strani

Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani