Varstvo gozdov Slovenije

Podlubniki in hiranje ruševja na Pokljuki

Avtor(ji): Janez Titovšek, Dušan Jurc
Leto: 1995
Ključne besede:
Pokljuka, GGO Bled, podlubniki (Curculionidae), ruševje (Pinus mugo), Dothistroma pini, Dothistroma acicola

OCR besedilo:
- Večna pot 2, 61000 Ljubljana, p.p. 523-X, Slovenija telefon: 386 61 + 1231343 telefax . 386 61 + 273589 Poročevalska, diagnostična in prognostična služba za varstvo gozdov GIS in Oddelek za gozdarstvo BF Ljubljana Ljubljana, 18. 5. 1995 Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Bled Ga. Vida Papler-Lampe, dipl. inž. gozd. Vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov Ljubljanska cesta 19 Bled Zadeva: Podlubniki in hiranje ruše\ja na Pokljuki I. V četrtek, 28. 3. 1996 smo si ogledali poškodovane sestoje na Pokljuki: Vida Papler-Lampe, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov OE Bled, Miro Kapus, vodja krajevne enote Pokljuka, Tone Smukavec, vodja krajevne enote Bohinj, Lojze Butkovič, revirni vodja, Marko Gašperin, gojitelj-načrtovalec v krajevni enoti Bohinj, prof. dr. Janez Titovšek, Gozdarski oddelek BF in mag, Dušan Jurc, Gozdarski inštitut Slovenije. V prostorih revirnega vodstva na Mrzlem studencu smo bili prisotni seznanjeni s stanjem napada lubadarjev v revirju Pokljuka. Predložena je bila karta revirja z vrisanimi aktualnimi žarišči. Število žarišč in njihova distribucija kažeta, da je populacijski nivo lubadarjev še vedno višji od normalnega in, da bo potrebno intenzivirati ukrepe za znižanje njihove gostote. Po kratki diskusiji smo se prisotni podali na teren in si od daleč ogledali dve žarišči ter ugotovili: l. Kljub snežni odeji, ki lahko na mraziščnih lokacijah skopni šele maja ali celo v prvi polovici junija, je potrebno do zakonsko postavljenega roka, v kolikor pa to zaradi izjemnih vremenskih razmer ni mogoče, pa čim preje, posekati vse lubadarke. Tako bi preprečili zgodnji nastop rojenja tistemu delu populacije lubadarjev, ki prezimujejo na lubadarkah in ki ga tudi sicer ni mogoče v zadostni meri zvabiti na lovne nastave in v lovne pasti. Zgodnji nastop rojenja lubada1jev v krošnjah in zavrtavanje v bližnje smreke pospešuje direktna sončna insolacija s pregrevanjem lubja na eksponiranili delih debel. Za izdelavo lubadark in uničenje lubadarjev je potrebno pripraviti terenski načrt in pri tem upoštevati lokalne klimatske razmere. Razume se, da imajo prednost pri izdelavi lubadarke, ki so bile posekane na eksponiranili legah. 2. V izjemnih primerih, ko je potrebno izvesti sečnjo v ožjem območju še nesaniranega večjega žarišča lubadarjev kjer nastopajo le-ti v zvišani gostoti populacije, je smotrno in smiselno sečne ostanke požgati, da bi tako zmanjšali realno trofično kapaciteto in preprečili potencialno nevarnost razširitve žarišč oziroma skrajšali čas sanacije. V normalnih razmerah pa požig sečnih ostankov tudi v požarno neogroženih gozdovih ni smotrn in je bil s podzakonskimi akti prejšnjega zakona o gozdovih tudi prepovedan. II. Že avgusta 1995 ste prinesli vzorce iglic mše\ja (Pinus mugo Tuna) iz ba1ja Šijec na Pokljuki. Makroskopski simptomi so kazali na močno okuženost iglic z rdeče1javo progavostjo borovili iglic, kijo povzroča gliva Dothistromapini Hulbary (teleomorfje Scirrhia /Mycosphaerella/ pini Funk & Parker), kar smo vam povedali takoj, ko ste prinesli vzorce. Vendar smo ob mikroskopskem pregledu vzorcev (pozimi 1996) opazili, da simptomi niso v popolnosti enaki tipični bolezni in bi jih lahko povzročila njena sorodnica Dothistroma acicola (Thum.) Schischina & Tzanava. To paje karantenska bolezen, ki se vse Češče pojavlja v Evropi. Od dokaj pogoste D. pini se loči predvsem po trosih, ki so debelejši in obarvani. Zato moramo dobiti zrela trosišča, kijih na vzorcih iz leta 1995 ni. Te bomo nabrali ob letošnjem delu na raziskovalni ploskvi blizu barja Šijec in vam bomo sporočili rezultate. I. prof dr. Janez Titovšek Sestavila: lv'-'1,~-- II. mag. Dušan Jurc

na vrh strani