Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Zdravstveni pregled sadik pravega kostanja (Castanea sativa), ki so bile uvožene iz Italije
Avtor(ji): Dušan Jurc, Maja Jurc
Leto: 1996
Ključne besede:
Biotehniška fakulteta, GGO Ljubljana, Cryphonectria parasitica, Epicoccum purpurascens

OCR besedilo:
IIŠTITUT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO 61001 Ljubljana, Večna pot 2, p.p. 523-X, telefon: 268-963 Avtor(ji): mag . Dušan JURC, mag . Maja JURC Naslov: Zdravstveni pregled sadik pravega kostanja (Castanea sat i va), ki so bile uvožene iz !tal ije. Kraj, leto: Ljubljana, 1996 ODC GDK 443 , 3 Cryphonectria parasitica 742 . 4 ( 450 ) Ključne besede: kostanjev rak, uvoz, !talija • Večna pot 2, 61000 Ljubljana, p.p. 523-X, Slovenija telefon: 3 86 61 + 1231343 telefax. 386 61 + 273589 Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, Ljubljana, 4. 4. 1996 lovstvo in ribištvo Paimova 33 Ljubljana Mag. Anita Benko Zadeva: Zdravstveni pregled sadik pravega kostanja ( Castanea sativa ), ki so bile uvožene iz Italije. V sredo, 13. 3. 1996 smo opravili zdravstveni pregled sadik pravega kostanja, kijih je Biotehniška fakulteta uvozila iz Italije za dopolnitev kolekcijskih nasadov. Pregled sva opravila mag. Anita Benko iz Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in Iibištvo in mag. Dušan Jurc iz Gozdarskega inštituta Slovenije, pomagala pa nama je mag. Anita Salar iz Biotehniške fakultete. Pregledali smo 250 sadik, ki so bile deponirnne v lopi na Jamnika1jevi 11 O, Ljubljana. Našli smo tri sadike pravega kostanja, ki so imele jasna znamenja okužbe s kostanjevim rakom (C,yphonectria parasitica /Munill/Ban). Okužene so bile po ena sadika naslednjih smt: Bouche de Betisac, P1imato in Castel del Rio. Na lubju, vselej v bližini mesta cepljenja, je bila vidna sprememba barve zaradi nekroze, kijo je povzročila gliva. Med lubjem in lesom in v lubju je bilo dobro vidno rnmenorjavo podgobje glive. Piknidijev gliva še ni oblikovala, le na enem vzorcu so bile opazne zasnove trosišč v obliki drobnih izboklinic na lubju. Kljub jasnim znamenjem kostanjevega raka, ki zadoščajo za dete1minacijo bolezni, smo opravili še izolacijo glive (na krompiijev agar, ste1ilizacija z varekino, 2,5% aktivnega er). Čiste kulture kostanjevega raka nismo uspeli izolirati, v vseh treh p1imerih je glivo C. parasitica prerasla gliva Epicoccum purpurascens Ehrenb. ex Sclecht.. C. parasitica je od 14. 3. 1996 do l. 4. 1996 v kultu1i. oblikovala piknidije le na koščkih lubja, iz katerih smo opravili izolacijo. Piknidiji so vsebovali paličaste konidije velike 3-4 X l-2µm, ki ustrezajo velikosti konidijev kostanjevega raka. Menimo, da je s tem ustrezno potrjena okužba sadik s kostanjevim rakom. Podgobje kostanjevega raka v kulturi ni bilo vidno, ker ga je prerasla hitrorastoča E. pwpurascens. Gliva E. purpurascens je kozmopolitska saprofitska gliva, ki okuži rastlinski mate1i.al takoj po odmrtju, pogosto jo najdejo na odmrlih delih rastlin skupaj s patogenimi glivami, ki so dejanske povzročiteljice odmn·anja (M. B. Ellis: Dematiaceous hyphomycetes. CAB, CMI, Kew, 1971). Sadike, okužene s kostanjevim rakom smo posušili in shranili v zbn·ki GIS. Poleg omenjenih treh sadik smo našli še dve sadiki z nekrozami lubja in kambija črne barve, ki so bile dolge 10-15 cm in šii·oke l-2cm. Nekroze lubja so bile vidne na debelcih na višini pribl. • 0,5m, vendar smo pri odstranjevanju lubja opazili, da je kambij odmd (bilje črn) od vidne nekroze lubja prav do korenin. Ker smo sumili, da je nekroze povzročila gliva iz rodu Phytophthora, smo jo izolirali na gojišče z dodanim korenčkovim sokom in na gojišče z dodanim breskovim sokom (Frntek, 200ml/I gojišča). Poleg glive E. pwpurascens smo iz okuženega lubja izolirali v čisto kulturo tudi glivo, kije precepljena v subkulturo do l. 4. 1996 oblikovala oospore (20 ~lm široke), vendar še ne sporangijev, ki bi omogočali determinacijo. Ve1jetno je nekroze povzročila gliva iz rodu Phytophthora. Obe okuženi sadiki smo posušili in shranili v mikoteki GIS. Determinacijo glive bomo nadaljevali. Dve sadiki sta imeli nad cepljenim mestom odrezan prvotni vrh podlage in ostal je nekaj cm dolg čep, ki je odmrl in na njem so bila številna trosišča glive. Trosišča so bila multilokularni piknidiji s klobasastimi trosi dolgimi 3-5µm in širokimi l-2µm. Menimo, daje to anamorfrodu Valsa, ki spada v rod Cytospora. Zaradi pomanjkanja ustreme literature vrste nismo določili (rod obsega več kot 400 vrst). Najve1jetneje je prisotna gliva saprofitska, saj ne povzroča odmiranja lubja in se je razvila le na odmrlem čepu prvotnega poganjka. Sadiki z opisanimi mamenji okužbe smo vrnili lastniku, ker menimo, da je gliva nenevarna. Delo sva opravila in sestavila poročilo: mag. Dušan Jurc mag. Maja Jurc V vednost: mag. Anita Salar BF, izpostava Maribor, Vinarska 14, Maribor
Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani