- Varstvo gozdov
- Priročnik
- Laboratorij
- Novice iz varstva
- Dogodki
- Gradivo
- Izobraževalno
- Letna poročila
- PPD Poročila
- Sanitarni posek
- Volumen dreves
- Predpisi
- Programi preiskav
- Podatkovni listi ŠO
- Karantenski ŠO
- Boletus informaticus
- ZLVG
- Mikoteka GIS
- Meteo postaje GIS
- Karta
- Napovedi
- Povezave
- Kontakti
- Osebna izkaznica
| Določitev neznanega organizma, ki naj bi padal z neba |
 |
Leto: 1996
Ključne besede:
Mestni log, GGO Kočevje, navadna smreka (Picea abies), Fuligo septica
OCR besedilo:
GOZ O IN LESNO GOSPODARSTVO 61001 Ljubljana, Večna pot 2, p.p. 523-X, telefon: 268-963 Avtor(ji): Dušan JURC Naslov: DOLOČITEV NEZNANEGA ORGANIZMA, KI NAJ BI PADAL Z NEBA Kraj, leto: LJUBLJANA, 1996 ODC GDK 172.4 Ful igo septica (L . ) Wiggers Ključne besede: gliva sluzavka (Myxomycota), Ful igo septica (L.) Wiggers ~@~[QD&tra~ffi\O OtMJiv . tTMlf ~filL@\YJ[glK0OJ [g Večna pot 2, 61000 Ljubljana, p.p. 523-X, Slovenija telefon: 386 61 + 1231343 telefax. 386 61 + 273589 Poročevalska, diagnostična in prognostična služba za varstvo gozdov Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo BF Večna pot 2 1000 Ljubljana Inštitut Jožef Stefan dr. Hermina Leskovšek Jamova 39 1000 Ljubljana Zadeva: Določitev neznanega organizma, ki naj bi padal z neba V četltek, 13. 6. 1996, ste nam prinesli v determinacijo neznan organizem, ki ga je mobilna enota IJS našla v romskem naselju Mestni log (Šohen) pri Kočevju v nedeljo, 9. 6. 1996 in nato še v ponedeljek, 1O. 6. 1996. Prebivalci trdijo, da preko noči padajo iz neba kosi gob in zjutraj jih najdejo na tleh. Edino, kar še vemo je, da se pojavljajo pod s1mekami. Vzorec sestoji iz dela, kije bil nabran prvi dan in iz dela, kije bil nabran dmgi dan. V prvem so opazni majhni in veliki ( do 20 cm dolgi in pribi 1 O cm široki) kosi nekakšne opne, papirnate konsistence. Ti kosi so v obilni prašnati masi, kije vijolično1java. Dmgi vzorec sestoji iz vlažnih, do en cm debelih kosov, prekritih s tankim ovojem svetlo 1jave ali mm.ene barve z vijoličnočrno vsebino (sredico), kije prepredena z mm.enimi nitkami. Mikroskopski pregled je pokazal, da je prah, ki ga opna obdaja, sestavljen iz množice trosov. Ti so okrogli, drobno bodičasti, veliki 7-9 µm. Na osnovi zgradbe opne, trosov in načina pojavljanja tega organizma smo ga determinirali kot Fuligo septica (L.) Wiggers. Spada med glive sluzavke (Myxomycota), kijih večina taksonomov ne prišteva več med glive ampak menijo, da so zaradi njihovega načina prehranjevanja in oblike telesa bolj sorodne živalim. Slovensko ime te glive sluzavke je čreslov cvet in je najpogosteje opazna vrsta te skupine v naših gozdovih. Ta sluzavka oblikuje veliko število trosov, ki v ugodnih razmerah kalijo (predvsem je pomembna dovolj velika količina vlage) v ameboidno celico. Po dve ameboidni. celici se zdrnžita in oblikuje se plazmodij. Plazmodij se plazi po tleh, požira organske ostanke in bakte1ije in se povečuje . Več plazmodijev se lahko zdrnži in na gozdnih tleh ali trohnečih što1ih jih opazimo kot velike, mm.ene, sluzaste mase. Ko je plazmodij dovolj velik, v ugodnih razmerah ali pa v zanj stresnih razmerah (nenadno osuševanje, mraz), pa oblikuje trosnjake. Zunanja površina plazmodija se izoblikuje v opno, celotna notranjost pa se preoblikuje v ogromno količino trosov. To se lahko zgodi zelo hitro, v času le nekaj ur. Fuligo septica oblikuje trosnjake, ki jih strokovno omačujemo kot etabje ( aethalium). Ti so 220 cm veliki, 1-3 cm debeli, beli, oker, zelekasti, rožnati, temno rdeči, 1javi ali vijolični. Sko1ja ( opna) je krhka, se lahko loči od trosov, je relativno debela . Trosna masa je prepredena z belimi, mmenimi ali rdečimi nitkami (kapilicij -kapillitium), ki oblikujejo v tej masi drobne vozbčke . Trosi so okrogli, z drobnimi igličastimi izrastki na površini, makroskopsko vijolično črni, vijolično 1javi pod mikroskopom. To je ena od najpogostejših in najbolj splošno razširjenih gliv sluzavk na svetu. Izredno variira v velikosti, barvi in obliki zato so jo taksonomi opisali s številnimi imeni (vsaj 36 različnih neveljavnih imen). Opis sluzavke je povzet po knjigi: Ma1tin, G.W., Alexopoulos, C. J. 1969:The Myxomycetes. University of Iowa Press, Iowa City. 561 str. Menimo, da že ta kratek opis življenjskega kroga omenjene glive sluzavke in njene morfologije pojasnjuje številna vprašanja, ki se zastavljajo prebivalcem. Panika, ki vlada zaradi "nerazjasnjenih" dogodkov nima nobene zdravorazumske osnove saj pojav lahko pojasnimo z že dolgo manimi in razjasnjenimi naravnimi dogodki v razvoju omenjene glive sluzavke. Sestavil mag. Dušan Jurc, dipl. biol. Ljubljana, 13. 6. 1996
na vrh strani