Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Neobičajni ožigi listja in iglic v juniju 1996 na območju območne enote Slovenj Gradec in Kranj
Avtor(ji): Dušan Jurc, Maja Jurc
Leto: 1996
Ključne besede:
GGO Slovenj Gradec in Kranj, navadna smreka (Picea abies), bukev (Fagus sylvatica), žveplov dioksid (SO2), polutanti v zraku

OCR besedilo:
Š ITUT ZA GOZDNO IN LES O GOSPODARSTVO 61001 Ljubljana, Večna pot 2, p.p. 523-X, telefon: 268-963 Avtor(ji): Dušan JURC, Maja JURC Naslov: NEOBIČAJNI OŽIGI LISTJA IN IGLIC V JUNIJU 1996 NA OBMOČJU OBMOČNE ENOTE SLOVENJ GRADEC IN KRANJ Kraj, leto: LJUBLJANA, 1996 ODC GDK 422 , 2: 425 Corylus avellana, 174 , 7 Picea abies Karst: 176,1 Fagus Ti lia cordata, Acer pseudoplatanus silvatica L., Ključne besede: ožig bukve, smreke , leska, lipa , javor , so 2, o3, sušni stres ... Večna pot 2, 61000 Ljubljana, p. p. 523-X, Slovenija telefon: 386 61 + 123 1343 telefax . 386 61 + 273589 Poročevalska , diagnostična in prognostična služba za varstvo gozdov Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdarstvo BF Večna pot 2 l 000 Ljubljana Zavod za gozdove Slovenije OE Slovenj Gradec, OE Kranj vodja gojenja in varstva gozdov g. Modic in g. Ponikvar Zadeva: Neobičajni ožigi listja in iglic v juniju 1996 na območju območne enote Slovenj Gradec in Kranj . V sredinijunija 1996 ste nam sporočili, da ste na področju območne enote Slovenj Gradec opazili ožig mladih, letošnjih poganjkov smreke in bukovih listov, zato smo si 20. 6. 1996 ogledali poškodovane gozdove: Tone Modic, dipl. inž. gozd., vodja gojenja in varstva gozdov OE Slovenj Gradec, Gorazd Mlinšek, dipl. inž. gozd., vodja krajevne enote Črna na Koroškem in mag. Dušan Jurc, dipl. biol., GIS. Kmalu zatem (27. 6. 1996) nas je Janez Ponikvar,dipl. inž. gozd., vodja gojenja in varstva gozdov OE Kranj obvestil, da je podobna znamenja poškodovanosti dreves opazil na področju Podljubelja, zato smo si 28. 6. 1996 ogledali tudi gozdove na tem področju . Poškodbe drevja na obeh področjih so si podobne, zati jih obravnavamo v enem poročilu . V OE Slovenj Gradec smo si ogledali najprej dolino potoka Bistra in na večih mestih nabrali vzorce poškodovanih bukev in smrek (Zajčji klanec, Most p1i Stanetovi meji), nato v dolini Javorskega potoka (Mala Črna , za Drolom), p1i kmetu Motvozu, nato daleč stran med Završami in Mislinjo, ob potoku Mevlja, nato pa še na Paškem Kozjaku, tik pod vrhom Špika ( 1108 m n. m. v.). Poškodbe drevja na vseh naštetih mestih so si podobne: p1i smreki so odmrli, se posušili in so po1javeli letošnji poganjki. Smreke so v sestojih poškodovane zelo neenakomerno; nekatere niso poškodovane, dmge, v neposredni bližini, pa imajo odmrlih tudi do 30% letošnjih poganjkov. Zelo zanimivo je pojavljanje poškodb na posameznem drevesu. Pogosto je poškodovana le ena stran krošnje (severovzhodna ob Bist1i, južna ob Javorskem potoku, severna ob Mevlji). Starejši letniki iglic na smrekah ne kažejo poškodb. Poškodbe na bukvi so manj pogoste in na posameznem drevesu so največkrat omejene na zunanje, najmlajše dele krošenj. Listi so odmrli od-vrha in od roba navznoter, pmjaveli deli so med listnimi žilami. Deli lista tik ob žilah so lahko zeleni skoraj do roba lista, med njimi pa odmTli del (nekroza) poteka od roba do osrednje žile, kar daje poškodbam značilen izgled (interkostalne nekroze). Na meji med zdravim in odmrlim delom listnega tkiva je pogosta tanka, tem1101java ali črna č1ta. Poškodbe ostalih drevesnih vrst smo opazili le na Paškem Kozjaku, kjer so na mladju belega javora in lipe opazne rnedžilne nekroze na listju, nekatere praproti pa so imele poškodovane vrbove mahal. Tip poškodb na bukovih listih je jasno razpoznavno znamenje za akutne poškodbe z žveplovim dioksidom (SO2) (Butin 1995, Ha1tman11 in sod. 1988, Sinclair in sod. 1987). Poškodbe smreke niso specifične, lahko bi jih p1ipisali številnim škodljivim dejavnikom (pomladanska pozeba, okužba s sivo plesnijo /Botrytis cinerea/, poškodbe zaradi polutantov v zraku), vendar se pojavljajo na istih lokacijah kot poškodbe bukovih listov in menimo, da jih je povzročil isti škodljivi dejavnik -z S02 onesnaženi zrak. Mladi listi so v obdobju, ko dosežejo končno velikost, najobčutljivejši za poškodbe s polutanti v zraku (Sinclair in sod. 1987). Minimalne količine (koncentracija X čas) SO2, ki povzročijo akutne simptome poškodb na občutljivih rastlinah so v razponu od 0.05 ppm do 0.1 Oppm (262~tg SO2/m3) v 8. urah ali višje koncentracije v eni mi. Številne lesnate rastline, ki so jih izpostavljali stalnemu vplivu onesnaženega zraka z 262µg SO2/m3, pa niso kazale nobenih znamenj kroničnih ali akutnih poškodb. Akutne poškodbe nastanejo nenadno zaradi kratkih previsokih količin polutantov v zraku, ki povzročijo odmiranje tkiv v mačihiil1, pogosto specifičnih vzorcih na listju ali iglicah. Kronične poškodbe nastajajo dalj časa zaradi stalnega vnosa manjših količin polutantov v rastline, ki ne. povzročajo odmiranje tkiv ampak kumulativne akumulacijske učinke polutantov. Rastline žveplove spojine detoksificirajo z vezavo v beljakovine in druge organske spojine, žveplo translocirajo po celem organizmu in ga reducirajo v žveplov sulfid, ki izhaja iz listov. Po informacijah g. Modica in g. Mlinška so poganjki na smreki pred p1ibližno 14. dnevi (5.-10. 6. 1996) najprej oveneli, nato pa po enem tednu po1javeli in se posušili. Zakaj so poškodbe prostorsko razporejene tako lokalno, vendar na daleč oddaljenih mestih, nam ni jasno. V prvi polovici junija 1996 so vladale neobičajne vremenske razmere. Dolgotrajno mimo ozračje in visoke dnevne temperature so vladale dolgo časa in kako se v takih razmerah giblje onesnaženi zrak od virov onesnaženja bi mogli pojasniti le strokovnjaki za vremenska dogajanja. V sredini julija 1996 bodo dostopni podatki metilnega sistema onesnaženja zraka in vremenskih razmer za junij 1996 iz ANAS postaj v okolici TE Šoštanj in po zagotovilu g. Čuhaleva iz Elektroinštituta Milan Vidmar nam bodo ti podatki na voljo. Ti podatki bodo pojasnili vsaj osnovno vprašanje količin SO2 v zraku, sicer daleč od nastanka poškodb ( najbližja rne1ilna postaja je po zračni liniji 2 km oddaljena), vendar drugil1 podatkov ni. Enako nerazložljiv nam je pojav poškodb le na določenih delih krošenj poškodovanih dreves, opazili pa smo, da se poškodbe pojavljajo na vlažnejših predelih, tam, kjer bi p1ičakovali nastanek rose. Popolno nepoškodovanost posameznih dreves v neposredni bližini močno poškodovanih si lahko razlagamo z različno razvojno fazo dreves ( opazili smo, da so poškodovani mlajši poganjki in listje, starejši, bolj dozoreli, z debelejšo kutikulo pa ne). Vzeli smo vzorce poškodovanih in nepoškodovanih smrekovih iglic in bukovih listov in v kemijskem laborato1iju GIS bomo določili količino celokupnega žvepla v njih. .. Poškodbe dre\ja se po oceni koroških gozda1jev pojavljajo na 400-600 ha gozda, točnejše ocene bodo ve1jetno še opravili. Poškodbe ne bodo bistveno poslabšale stabilnost gozdov in menimo, da tudi najbolj prizadeta drevesa niso življenjsko ogrožena. Delno funkcionalno izgubo listja p1i bukvi in odnntje poganjkov p1i smreki lahko prime1jamo z defoliacijo zaradi napada žuželk ali okužbe z boleznimi. Količina p1izadetih listov in poganjkov pa v obravnavanem p1imern ni velika (glede na celotlli gozd in tudi glede na posamezna drevesa). Dmgo področje , kjer so se pojavile poškodbe vegetacije je okolica Podljubelja. Ze na prvi pogled se poškodbe ločijo od tistih na Koroškem. Bukovi listi imajo redko odmrl (nekrotiziran) del, večinoma so tenrnejše obarvani (bronzirani). Letošnji smTekovi poganjki so odnn·li (1javi), starejše iglice imajo številne rnmene pegice. Nekroze na listih, v lisah potemneli deb listov in rnmene pege so opazne tudi na drugih grmovnih in drevesllih vrstah (leska, bpa, javor) ter na nekate1ih zeliščih. Poškodbe so tipične za delovanje ozona na rastline, vendar z drobllimi razlikami, ki odstopajo od specifičllih poškodb (npr. ozon povzroča temnejšo obarvanost zgornje stralli bstov, v našem p1imem je obarvana predvsem spodnja stran, nekroze listja zaradi delovanja ozona so predvsem številne drobne pege ali rumene lise, v našem p1imern pa so podobne poškodbam zaradi žveplovih spojin v zraku -velike interkostalne nekroze pri dmgih listavcih). Kombinacije polutantov povzročijo poškodbe rastlin v mnogo nižjih koncentracijah, kot bi jih posamezni polutant, če bi deloval na rastbno sam. Polutanti v kombinaciji včasih povzročajo večji učinek kot bi bil seštevek vseh posameznih učinkov polutantov v mešanici. Take mešanice pa tudi močno otežujejo identifikacijo povzročitelja. M_enimo torej, da je na območju Podljubelja povzročila_ ožig drevja kombinacija večih polutantov v zraku, med katerimi je imel največji pomen ozon. Ozon povzroča simptome poškodb na občutljivih drevesih kjer je povprečna dnevna koncentracija ozona več kot 0.05 ppm (98 ~tg/m'), ab tam, kjer maksimalne urne koncentracije presegajo 0.1 pprn (Sinclair in sod. 1987). To je zelo reaktiven plin, ki razpade ob reakcijah v rastlini, ne pušča nobenih produktov reakcij, ki bi bili uporabili za kemični dokaz tega polutanta. Ozon povzroča izgubo funkcij cebčnih membran (plazmalema, tonoplast, membrane kloroplastov) in občutljive celice odmrejo. Odmrejo zelo tipično v skupinah, zato so najznačilnejši simptom poškodb zaradi ozona svetle (mmene, bledozelene) ali temne pege na zgornji površilli listov (celice palisadnega tkiva so najbolj občutljive). Zaradi prodiranja v iglico skozi listne reže so celice mezofi.la ob režah poškodovane najprej in najbolj, zato pti iglavcih poškodbe najprej opazimo na spodnji strani iglic, ob liniji listllih rež. Listi so najobčutljivejši na ozon takrat, ko dokončajo rast (konec pomladi), poškodovani listi pogosto prezgodaj odpadejo. Ozon je najškodljivejši oksidant med najpogostejšimi in splošno razši1jenimi zračllimi polutanti. Skupaj z dušikovimi oksidi je sestavina fotokemičnega smoga (kombinacija polutantov, ki je posebno dobro proučena v južlli Kaliforniji). Ozon je sekundarni polutant, ki nastaja v zraku zaradi učinkovanja UV svetlobe na molekulami kisik in dušikove okside. Njegovo nastajanje je pospešeno, če so ptisotne organske snovi iz moto1jev z notranjim izgorevanjem. Dušikovi oksidi so primarni polutanti, ki nastajajo p1i izgorevanju številnih oTgansk.ih snovi (tovarne, termoelektrarne, moto1ji z notranjim izgorevanjem), tudi naravno se sproščajo iz tal. V ozračju ozon običajno nastaja in doseže fitotoksične koncentracije nad urbanimi predeli med sončnimi, toplimi dnevi Poškodbe vegetacije lahko povzroči daleč proč, ko se tople zračne mase dvigujejo ob pobočjih hribov. Revi.mi gozdar je ocenil poškodovano površino gozdov na 400 -600 ha. Če prime1jamo poškodbe s tistimi na Koroškem, so poškodbe na področju Podljubelja precej močnejše. Močneje so poškodovana posamema drevesa in poškodovanih je več vrst. Kolikor smo opazili iz ceste Tržič -Ljubelj se poškodbe prično kmalu nad predoroma nad Tržičem (cca 600 m n.m.v.) in zadnje smo opazili nad zadnjim predorom (zaščitni predor pred snežnimi plazovi) pod Ljubeljem (cca 850 m n.m.v.). Največ poškodb smo opazili na južnem pobočju hribov nad cesto, izgleda, da se poškodbe drevja nadaljujejo daleč navzgor. Poškodovano drevje raste od potoka navzgor, poškodovano je tudi na svežih in vlažnih rastiščih, zato menimo, da je junijska suša pomenila le dodatni stresni dejavnik in ni primarni vzrok poškodb. V čet1tek, 27. 6. 1996, nam je direktor žičnice na Veliko planino sporočil, da so na prepadnih pobočjih, vidnih iz žičnice na Veliko planino, opazni močni ožigi bukovega listja. Obiskovalci Velike planine so zaskrbljeni nad tem pojavom in zanima jih povzročitelj. Od vodje krajevne enote Kamnik (g. Škofic) pa smo izvedeli, da so na teh strmih pobočjih opazili 1javenje bukovega listja že večkrat, vsakič po dolgih obdobjih vročega in suhega vremena in menijo, da je vzrok suša. Zaključek _Od začetka do sredine junija 1996 so v celotni Sloven__iji vladale neobičajne vremenske razmere. Velika vročina, sončno vreme, umirjeno ozračje brez vetrov. Očitno so se zračni polutanti akumulirali, med seboj reagirali in dosegli za ta letni čas nenavadno visoke koncentracije. Menimo, da bi bilo zanimivo in potrebno zbrati vse razpoložljive podatke in jih analizirati, saj bi očitno tudi v času, ko je vegetacija najobčutljivejša, morali predvideti alarmiranje ljudi in ustavitev najmočnejših virov zračnega onesnaževanja. Domnevamo, da so poškodbe vegetacije zaradi zračnega onesnaženja v juniju 1996 na področju cele Slovenije večje, kot kažeta prijavi iz dveh območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije. Gozdovi nam v tem primeru lahko služijo kot bioindikatorji, ki so zaznali toksične koncentracije polutantov v zraku. Splošni interes torej je, da strokovni delavci Zavoda za gozdove Slovenije zberejo natančne podatke o junijskih poškodbah gozdov in analize teh podatkov ter podatkov o meteoroloških dogajanjih lahko dajo vpogled v obseg zaradi onesnaženja zraka potencialno najbolj ogroženih območjih v Sloveniji ob pojavu podobnih klimatskih razmer. Uporabljena literatura: • Butin, H., 1995: Tree Diseases and Disorders. Causes, Biology and Control in Forest and Amenity Trees. Oxford University Press, Oxford, New York, Tokyo, 252 str. • • Ha1trnann, G., Nienhaus, F., Butin, H., 1988: Farbatlas Waldschadeu. Diaguose von Baumkrankheiten. Eugen Ulmer GmbH & Co., Stuttga1t, 256 str. • Sinclair, W. A., Lyon, H. H., Johnson, W. T., 1987: Diseases ofTrees and Shrnbs. Comstock Publishing Associates, Cornell University Press, Ithaca and London, 575 str. Sestavila: mag. Dušan Jurc, dipl. biol. dr. Maja Jurc, dipl. inž. gozd. Ljubljana, 28. 6. I996 V vednost: -Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota, Večna pot 2, Ljubljana -Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Parmova 33, Ljubljana
Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani