Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Sušenje črnega bora, macesna in zelenega bora ter hiranje gradna v območni enoti Sežana
Avtor(ji): Dušan Jurc, Maja Jurc
Leto: 1996
Ključne besede:
Križ, Kobjeglav, Ribnica, Sušiška Brda, GGO Sežana, Pinus nigra, Cenangium ferruginosum, Cyclaneusma niveum, Apiognomonia errabunda, Sphaeropsis sapinea, Hendersonula pini, Diplodia pini, Larix decidua, Lachnellula willkommii, Mycosphaerella laricina, Hypodermella laricis, Larix eurolepis, Pinus strobus, Quercus sessiliflora, Abies grandis, Pseudotsuga menziesii, Rhizosphaera kalkhoffii

OCR besedilo:
61001 Ljubljana, Večna pot 2, p.p. 523-X, telefon: 268-963 o Avtor(ji): mag. Dušan JURC, dr. Maja JURC Naslov: Sušenje črnega bora, macesna in zelenega bora ter hiranje gradna v območni enoti Sežana Kraj,leto: Ljubljana, 1996 ooc SDK 443:174.7 Larix decidua Mil l. :174.7 Pinus strobus L. :176. 1 Quercus petraea Liebl.: (497. 12,·,14) K/jučnebesede:L . • d "d M"ll p· b L · ar1x. ec1 ·ua 1 •• , 1nus vstro us . ,Quercus petra~a Liebl., rasti inske bolezni, patoloske g) ive,S)avenija,"S@žana Večna pot 2, 61000 Ljubljana, p.p. 523-X, Slovenija telefon: 386 61 + 1231343 telefax . 386 61 + 273589 Poročevalska, diagnostična in prognostična služba za varstvo gozdov Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdarstvo BF Večna pot 2 1000 Ljubljana Zavod za gozdove Slovenije OE Sežana Pa11izanska 4 9 6210 Sežana vodja gojenja in varstva gozdov Boštjan Košiček Zadeva: Sušenje črnega bora, macesna in zelenega bora ter hiranje gradna v območni enoti Sežana. V sredo, 14. 8. 1996 smo si ogledali sestoje s poškodovanim drevjem: Jošt Jakša, dipl. inž. gozd. (CE ZGS), Boštjan Košiček, dipl inž. gozd. (OE Sežana), Miro Cetina, dipl. inž. gozd. (OE Postojna), mag. Jože Papež, dipl inž. gozd (OE Tolmin), Franc Fajfar, dipl. inž. gozd (OE Sežana), Egon Rebec, dipl. inž. gozd. (OE Sežana), dr. Maja Jurc, dipl. inž. gozd. (GIS) in mag. Dušan Jurc, dipl. biol. (GIS). Ustavili smo se v sestojih pri Križu, Kobjeglavi, Ribnici in v Sušiških Brdih, kjer se pojavljajo poškodbe in sušenje različnih drevesnih vrst. Sušenje črnega bora (Pinus nigra Arn.): Sušenje črnega bora se pojavlja na celotnem območju Krasa z zelo različno jakostjo. V revirju Dutovlje, odd. 114 ali 120 (x-5 410 500, y-5 067 250), smo na površini v zaraščanju podrli odmrli črni bor s p1ibl. 15 cm prsnega premera. Na vejah so množično izraščala trosišča glive Cenangiumferruginosum Fr, ki povzroča bolezen z imenom sušica borovih vej. V letu 1986 je na Krasu potekala epifitocija sušice borovih vej in takrat so na celotnem arealu črnega bora v zahodni Sloveniji (OE Sežana, Postojna in Tolmin) predvidevali posek 10 000 m3 črnega bora (o boleznije objavljen članek : Jurc, D., 1987: Zanimivosti naše mikoflore. 5. Povzročitelj sušice borovih vej. Proteus 1986/1987, 49, 183-187, širše pa obravnava problem črnega bora na Krasu več ekspe1tiz od kate1ih je najpomembnejša Jurc, D., Titovšek, J., 1986: Predhodno poročilo o ugotavljanju vzrokov sušenja črnega bora na Gmi.škem Krasu v letu 1986, IGLG, 9 str., kije bila poslana Zavodu za pogozdovanje in melioracijo Krasa). Splošni pogled na hiranje in odmiranje črnega bora se od leta 1986 ni spremenil in načela ukrepov v zvezi s sušenjem črnega bora ostajajo ista. Precej pa je novega na področju temeljnega poznavanja biologije glive C. ferruginosum. V doktorski dise1taciji Maje Jurc (Jurc, M., 1996: Endofitne glive in njihove značilnosti v iglicah črnega bora (Pinus nigra Am.). Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 198 str.) je ugotovljeno, da je gliva C. ferruginosum dmga najpogostejša prebivalka ( za glivo Cyclaneusma niveum) zdravih iglic črnega bora (vseh gliv je bilo ugotovljenih 98 vrst). To pomeni, da je gliva tipični endifit, torej gliva, ki živi v zdravih tkivih drevesa kjer ne povzroča vidnih poškodb in ve1jetno, kot nekateri dmgi endofiti, živi z drevesom v simbiozi. Prav tako kot gliva Apiognomonia errabunda v bukovih listih pa v stresnih razmerah za drevo hitro preraste tkiva in jih uniči, torej se obnaša kot patogen. Ne poznamo niti pomena te endofitne glive za drevo nitijakost stresnih razmer, ki so pogoj za njeno patogenost (po številnih prime1ih, tudi našem iz leta 1986, pa je osnovni stres suša). Novi izsledki so praktično uporabni za napotek, da je kakršnokoli zatiranje glive nesmiselno. Dmga gliva, kije splošno p1isotna na črnem bom je Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko & Sutton (najnovejše ime je Hendersonula pini (Fr.) Dyko & Sutton, staro pa Diplodia pini (Desm.) Kickx). Bolezen, kijo povzroča, imenujemo sušenje najmlajših borovih poganjkov. Gliva okuži poganjke spomladi, ko odganjajo in jih uniči preden se razvijejo do konca. Na veji tik pod odmrlim poganjkom se nato pogosto oblikujejo adventivni brsti, kijih gliva v naslednjem letu tudi lahko okuži in uniči in poganjek dobi značilno čopasto obliko (natančno smo opisali bolezen v ekspe1tizi Hočevar, S., Jurc, D., 1983: Poročilo o ugotavljanju vzrokov sušenja črnega bora (Pinus nigra var. austriaca) na Krasu. IGLG, 8 str.). Pii nas je ta gliva manj nevarna in povzroča manjše poškodbe kot dmgje v svetu, kjer otežuje gojenje alohtonih vrst borov (Južna Afiika, Nova Zelandija, Avstralija) in v teh predelih nasade večkrat letno ščitijo s fungicidi (aviotretiranja). V zvezi z zdravstvenim stanjem črnega bora na Krasu velja upoštevati že večkrat ponovljene ugotovitve: -najpomembnejša naloga p1i ohranjanju črnega bora na Krasu je spremljanje gibanja populacij podlubnikov, izvajanje kontrole in redukcije podlubnikov s kontrolnimi in lovnimi nastavami ter strogo izvajanje gozdnega reda. Redno je potrebno kontrolirati sečne ostanke zlasti iz nedavnih sečenj in odkrita ža1išča podlubnikov pravočasno likvidirati. -obe najdeni glivi povzročata modrenje lesa, po odrmtju drevesa se hitro razšitita po lesu in ga razvrednotita (ne vplivata pa na mehanske lastnosti lesa). Zato je potrebno čim preje odstraniti močno poškodovana drevesa, ki imajo majhne možnosti preživetja. Nekatera opažanja v prejšnjih letih kažejo, da bori, ki jih je okužila sušica borovih vej, niso vabljivi (ustrezni) za naselitev borovih lubadaijev, vendar so ti boti oslabljeni, posebno tisti, ki imajo pretežni del krošnje obolele. Zato je potrebno v teh sestojih še posebno skrbno spremljati gibanje populacij lubada1jev. -črni bor je na Krasu tuja ( alohtona) drevesna vrsta, pokiiva velike površine in z desetletji so se v sestoje naselili njegovi škodljivci in bolezni. Ptičakujemo povečevanje škod zaradi teh dejavnikov, posebno na ekstremnih in za bor drngače neugodnih rastiščih. Ogledali smo si tudi sestoje črnega bora na Krajnem vrhu pti Kobjeglavi, kjer se sušijo posamezna odrasla drevesa. Na dniščih odmrlih dreves nismo zasledili nobenih znamenj okužbe s patogeni koren.in (npr. Phytophthora, Armillaria), kambij je bil živ in svež. Domnevamo, da vzroki sušenja v tem sestoju niso različni od doslej ugotovljenih, torej hhatna okužba s sušico borovih vej in sušenjem najmlajših borovih poganjkov. Koliko pa so udeleženi podlubniki bi pokazal posek posušenih dreves, ki ga nismo izvedli. Sušenje macesna (Larix decidua Mili.) v Sušiških Brdih: Macesen je posajen na več lokacijah, kjer se suši. V GE Vremščica, revitju Vremščica, odd. 55, na nadmorski višini ptibl. 400 m, na vznožju pobočja nad potokom (x-5 433 500, y-5 056 000), smo podrli drevo s pribl. 15 cm prsnega obsega. Macesni v vsem nasadu so praktično odmTli, nekate1i iz debla ali iz vej tik ob deblu odganjajo adventivne poganjke, vrhovi so p1i nekaterih še delno z iglicami, večinoma pa so drevesa gola. V se suhe veje v zgornjem delu krošnje in tudi debelce vrha macesna, ki smo ga podrli, so imela znamenja macesnovega raka, ki ga povzroča gliva Lachnellula willkommii (R. Ha1tig) Dennis (sinonim je Trichoscyphella willkommii (R. Hartig) Nannf ). Tipični raki pa se sploh niso oblikovali, saj so se okužene veje prehitro posušile. Na lubju so opazne rahle nekrotične ulekitine, na robu izraščajo številna trosišča glive ( oranžnornmeni apoteciji z belim, dlakavim robom, sedeči ali s hatkim pecljem). Nekate1i nekrotizirani deli se smolijo. Take poškodbe so lahko na posamezni veji ali na debecu vrha zelo številne, pod njimi pa drevo odganja drngotne ( adventivne) odganjke, ki pa so skoraj brez iglic, ker so le-te že odpadle. Spodnje veje, ki niso ok'Užene z macesnovim rakom in adventivni poganjki so brez iglic ali le-te že odmirajo, na njih pa smo p1i laborato1ijskem pregledu vzorcev našli številna črna trosišča. Ugotovili smo, da so to nespolna trosišča glive Mycosphaerella laricina (R. Ha1tig) Neger. Ni nam znano, da je v Sloveniji že kdo poročal o najdbi te glive in bolezen poimenoval zato jo bomo podrobneje opisali ( opis povzemamo iz knjige Butin, H., 1995: Tree Diseases and Disorders. Causes, Biology, and Control in Forest and Amenity Trees. Oxford University Press, 252 str.). Maček (Maček, J., 1983: Gozdna fitopatologija. Univerza Edvarda Kardelja, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana, 267 str.) imenuje osip iglic macesna bolezen, ki jo povzroča gliva Hypodermella laricis Tub., zato predlagamo za bolezen, kijo povzroča M laricina ime 1javi osip macesnovih iglic. Mycosphaerella laricina (R. Ha1tig) Neger -1javi osip macesnovih iglic Bolezen najprej povzroča majhne posamezne ali pa zelo številne 1jave pege na macesnovih iglicah. Okužene iglice ostanejo pritrjene na poganjkih, od julija dalje pa p1ično odpadati. Navadno je okužen spodnji del krošnje. Ponavljajoče se okužbe povzročijo odmiranje spodnjih vej in zmanjševanje p1irastka. Mycosphaerella laricina spada med zap1totrosnice (Ascomycotina), oblikuje pa tudi nespolni štadij (anamorf), ki ga najdemo na okuženih iglicah od junija dalje. Nespolna trosišča opazimo kot zelo ' majhne črne pikice v skupinah na spodnji in zgornji strani odmrlih iglic. Na njih se oblikujejo konidiji, ki so običajno 4 celični, valjasti in dolgi okoli 30 µm. Spolna trosišča se na odpadlih iglicah razvijejo v naslednji pomladi. To so temnmjavi do črni okrogli periteciji, manjši so kot nespolna trosišča in so vgreznjeni v tkiva iglice. V njih se oblikujejo aski z dvoceličnimi askosporami, ki so 15-17 µm dolge. Sproščajo se v zrak od junija dalje in okužujejo novoizrasle macesnove iglice. Macesnovi nasadi v Sušiških Brdih so zaradi obeh bolezni tako prizadeti, da bodo dokončno propadli v nekaj sezonah. Obe bolezni sta značilni za rastišča, ki macesnu ne ustrezajo zaradi prevelike zračne vlage. Evropski macesen je od vseh vrst macesna zanju najbolj dovzeten. Znano je, da so macesni različnih provenienc različno občutljivi na macesnov rak. Križanci evropskega in japonskega macesna (Larix x eurolepis Henry) so v Fl generaciji odporni na macesnov rak in imajo 10 -20 % večji prirastek kot oba starša. V kolikor bo v slovenskem gozdarstvu še naprej obstajala želja (potreba?) po sajenju macesna v nižinskih in vlažnih rastiščih, potem bo nujno potrebno razmisliti o semenski plantaži za proizvodnjo Larix x eurolepis . Proti škodam zaradi osipa macesnovih iglic preventivno delujemo tako, da macesen na rastiščih z visoko zračno vlago sadimo v mešanih sestojih z bukvijo, katere listi prekrijejo macesnove iglice in s tem zmanjšujejo število trosov( zmanjša se infekcijski potencial bolezni), ki jih M laricina spomladi sprošča v zrak. Macesen ne smemo saditi skupaj s smreko ali v čistih sestojih. Sanitarna sečnja zaradi obeh najdenih bolezni propadlih sestojev je priporočljiva, posebno pa je potrebno intenzivirati spremljanje številčnosti lubadarjev. V manj p1izadetih sestojih svetujemo redčenje, odstranitev najbolj poškodovanih dreves in pospeševanje listavcev (zaradi zaščite pred osipom macesnovih iglic). Manj okuženi čisti macesnovi nasadi naj z leti postanejo mešani sestoji z zelo majhnim deležem macesna, močno okuženi pa so praktično že propadli. Sušenje zelenega bora (Pinus strobus L.) in hiranje gradna (Quercus sessiliflora Salisb.) pri Ribnici: Ogledali smo si mešan sestoj z gradnom in nasad zelenega bora v GE Vremščica, revir Vremščica, odd. 55 na nadmorski višini pribl. 390 min z južno ekspozicijo (x-5 410 500, y-5 054 900). Zeleni bori se sušijo zaradi okužbe s štorovko (Armillaria sp.). To je pogost pojav posebno v mladih nasadih zelenega bora. Opazovanja kažejo, da vlažno rastišče niti ni najpomembnejši dejavnik, ki odloča o pojavu bolezni, ampak je to predhodna ptisotnost patogene vrste štorovk (pri nas je ugotovljeno pet vrst štorovk). Zeleni bor je najpogosteje okužen, če je posajen na površinah, kjer so prej rasli hrasti. Jelka, ki je rasla v sestoju z zelenim borom je po našem mnenju A bies grandis Lindl. (sin. A. excelsior Franco, A. amabilis Mun. not Forbes), saj ima brste zasmoljene(kavkaška nima zasmoljene) in na mladem lubju so smolni mešički . Prisotna duglazija (Pseudotsuga men::iesii (Mirb.) Franco je imela na spodnji strani iglic drobna č rna trosišča nepatogene endofitne glive Rhizosphaera kafkhoffii Bub.. V se doslej opisane zdravstvene probleme v gozdovih v OE Sežana si lahko (po našem mnenju) ustrezno razložimo s pojavom te ali one bolezni ali škodljivca. To pa ne moremo storiti v p1imeru hiranja gradna in ostalih vrst hrastov v vašem območju in v ' celi Sloveniji (v nekaterih območjih je stanje še precej slabše). Največ si obetamo od raziskave vrst rodu Phytophthora, ki smo jo pričeli v letošnjem letu in bo zaradi težavnosti laboratorijskih in taksonomskih postopkov trajala nekaj let. Prav gotovo bomo v okviru te raziskave vzeli vzorce tudi iz poškodovanih sestojev na vašem območju in vas bomo obvestili o rezultatih. Sestavila: Ljubljana, 23. 8. 1996 mag. Dušan Jurc, dipl. biol. 'y./1,c'--\ ~ ~c.---' () V vednost: -CE ZGS, Jošt Jakša -OE Tolmin, mag. Jože Papež -OE Postojna, Miro Cetina
Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani