Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Sušenje vej navadnega gabra v Kranjski gori
Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1997
Ključne besede:
Kranjska gora, GGO Bled, navadni gaber (Carpinus betulus), Taphrina carpini, Nectria cinnabarina, Taphrina deformans

OCR besedilo:
' Š TUT GOZD O I LESNO GOSPODARSTVO 61001 Ljubljana, Večna pot 2, p.p. 523-X, telefon: 268-963 Avtor(ji): Mag. Dušan JURC Naslov: Sušenje vej navadnega gabra v Kranjski gori Kraj,/eto:Ljubljana, 1997 ODC GDK 443.3+176. 1 Carpinus betulus L. :(049.3) Ključnebesede: n(avadni gaber,Carpinus betulus,gabrova metl ičavost,gl iva,Taphrina Carpini Rostr.)Johans,poškodovanost drevja Večna pot 2, 61000 Ljubljana, p.p. 523-X, Slovenija telefon: 386 61 + 1231343 telefax. 386 61 + 273589 Poročevalska, diagnostična in prognostična služba za varstvo gozdov Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo BF Večna pot 2 1000 Ljubljana Prof dr. Josip Turk Trubarjeva 61 1000 Ljubljana Zadeva: Sušenje vej navadnega gabra v Kranjski gori V torek, 3. 6. 1997 ste prinesli vzorce vej navadnega gabra ( Carpinus betulus L.), ki raste v živi meji okoli vrta hiše v Kranjski gori, ulici Josipa Vandota l. Posamične veje gabrov, ki so stari vsaj 15 let, postajajo rumene, nekatere se posušijo. V lanskem letu ste drevesca v živi meji pognojili z mineralnim gnojilom (NPK). Nekatere veje vzorca so suhe, na drugih, še živih, so listi nenormalno zelenorumeni in manjši kot običajno . Vejice teh poganjkov so drobne in gosto razvejane. Menimo, daje povzročiteljica teh poškodb gliva Taphrina carpini (Rostr.) Johans., ki povzroča gabrovo metličavost. Liste vzorca smo mikroskopirali, vendar značilnih askov, ki posamično izraščajo iz spodnje povrhnjice, nismo našli (gliva jih bo oblikovala šele poleti). Kljub temu menimo, da so simptomi bolezni tako značilni, da zadoščajo za determinacijo. Gabrova metličavost je redka bolezen, ki povzroča na gostiteljski rastlini nastanek večjih ali manjših "metel" (grmičkov). Ti grmi so pri starih okužbah lahko veliki tudi do 1 m. Gliva živi v lubju in listju grmička in poleti oblikuje na spodnji strani listov sivo prevleko, ki jo sestavljajo številni aski. Askospore povzročajo nove okužbe skozi lubje. Metlice nastanejo tako, da na kratki razdalji poganjka ali veje odžene veliko število vejic. Micelij perenira v lubju in prerašča vse do listja. Običajno gliva ne povzroča velike škode drevesu, vendar pri posameznih osebkih opazimo, da se okužene veje in grmički z gabrovo metličavostjo sušijo. Lep primer takega razvoja bolezni je v ljubljanskem Tivoliju, v novem parku ob ribniku. Na suhih vejicah, ki ste jih prinesli, so razvita nespolna trosišča glive Nectria cinnabarina (Tode) Fr., ki povzroča rdečo sušico listavcev. Gliva lahko okuži in uniči le zelo oslabljene veje in običajno jo najdemo kot gniloživko. Veje najverjetneje okuži .. • po odmrtju, ki ga je povzročila T carpini. Iz prinešenega vzorca vejic nismo mogli ugotoviti, ali je rdeča sušica listavcev okužila le vejice, odmrle zaradi gabrove metličavosti, ali pa povzroča tudi sušenje vejic, ki te bolezni nimajo. Mogoče je namreč, da bolezen sama uniči vejice, vendar le v primeru, da drevo raste v neustreznih razmerah, je močno oslabljeno (npr. zaradi poškodb korenin), ali le na tistih vejah vitalnega drevesa, ki so zasenčene in zaradi tega odmirajo. V kolikor se v gabrovi živi meji pojavlja tudi sušenje z gabrovo metličavostjo neokuženih vej, bi bilo potrebno izboljšati rastne razmere greves z rednim gnojenjem, če je živa meja zasenčena s sosednjimi drevesi s sproščanjem krošnje ( osvetlitev s posekom bližnjih dreves), morda rahljanjem tal v območju korenin in drugimi ukrepi, ki so odvisni od konkretnega stanja na vrtu (npr. morda urediti odvodnjavanje odtoka vode iz ceste, ki vsebuje sol za posipanje cest in podobno). Individualna odpornost posameznih gabrov na gabrovo metličavost je zelo različna. Običajno je tu in tam posamezno drevo močno okuženo med številnimi zdravimi drevesi. Zatiralni ukrepi proti gabrovi metličavosti niso znani, ker bolezen v gozdni fitopatologiji ni gospodarsko pomembna in škodljiva. Taksonomsko je gliva sorodna z breskovo kodravostjo (Taphrina deformans) in morda bi bilo uspešno zatiranje, kot ga priporočajo za to bolezen Qesensko in spomladansko škropljenje pred brstenjem z dvojno jakostjo bakrenih pripravkov ali z navadno jakostjo radocirama). Menimo, da bi bilo najuspešneje bolezen zatirati ob rezanju žive meje z izrezovanjem vej, ki nosijo poganjke z bledozelenimi listi. Te poganjke bi bilo najbolje odrezati čim bolj "v živo", da bi z gotovostjo odstranili celotni del poganjka, ki ga je preraslo podgobje zajedavske glive. Sestavil: mag. Dušan Jurc, dipl. biol. Ljubljana, 5.6.1997
Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani