Varstvo gozdov Slovenije

Smrekov osip na Pohorju

Avtor(ji): Dušan Jurc, Maja Jurc
Leto: 1997
Ključne besede:
Orlica na Pohorju, GGO Slovenj Gradec, navadna smreka (Picea abies), Lirula macrospora, Lophodermium piceae

OCR besedilo:
O GOS O ARSTVO Avtor(ji): Mag. Dušan JURC in dr. Maja JURC Naslov: S k . p h . mre ov osip na o orJu Kraj,/eto:Ljubljana, 1997 ODC GDK 443 . 3+174.7 Picea abies (Karst) Ključne besede: smreka, osip, g l ,i,va, P i cea ab i es Ka rs t., L i rul a mac ros pora (R. Ha rti g) Darker, poškodovanost drevja, Pohorje Večna pot 2, 61000 Ljubljana, p.p. 523-X, Slovenija telefon: 386 61 + 1231343 telefax . 386 61 + 273589 Poročevalska, diagnostična in prognostična služba za varstvo gozdov Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdarstvo BF Večna pot 2 1000 Ljubljana Zavod za gozdove Slovenije Ljubljana, 2. 7. 1997 Območna enota Slovenj Gradec Tone Modic, dipl. inž. gozd. Vorančev trg 1 23 80 Slovenj Gradec Zadeva: Smrekov osip na Pohorju Poslali ste nam vzorec smrekove vejice 15 let stare smreke iz gozda Ivana Praznika iz Orlice na Pohorju. Posamezne iglice se sušijo in zanima vas ali je vzrok bolezen ali pa ožig zaradi onesnaženega zraka oziroma drugih škodljivih abiotskih dejavnikov. Med normalno zelenimi in zdravimi dveletnimi iglicami v vzorcu so posamične rjave in suhe. Na poslanem vzorcu jih je približno 10% suhih. Na večini med njimi so spolna ali naspolna trosišča glive Lirula macrospora (R. Hartig) Darker (sinonim je Lophodermium macrosporum (R. Hartig) Rehm). Bolezen se pojavlja na številnih vrstah smreke. Okužuje običajno posamezne iglice na lanskoletnih vejicah 1O -40 let starih dreves. Iglice odmrejo v enem letu po okužbi in so značilno bledo rjave ali bledo rumene. V naslednjem letu se razvijejo na njih drobna črna nespolna trosišča, ki vsebujejo številne konidije. Ti so brezbarvni, ovalni trosi veliki 3 x 2 µmin služijo kot spermaciji. Nekaj mesecev kasneje se oblikujejo na istih iglicah spolna trosišča, ki jih imenujemo histeroteciji (podolgovati apoteciji v stromi). Opazomo jih kot podolgovate, 2 -8 mm dolge črne nabrekli~ na spodnji strani iglic. V njih so številni aski z askosporami, ki okužujejo nove iglice. Okužene iglice ne odpadejo zaradi nalaganja črnih fenolnih snovi pri bazi iglice, ki preprečujejo oblikovanje ločitvene plasti med iglico in vejico, opazimo pa jih v obliki tanke črne črte pri osnovi iglice. Mnenja o pomenu te glive za smreko se deloma razlikujejo. Imajo jo največkrat za neškodljivo. Vendar pa so opisani primeri, ko je povzročila močne okužbe in prezgodnJe odpadanje iglic, ampak le na zelo vlažnih rastiščih V drugih primerih je povzročila predvsem odpadanje močno zasenčenih iglic. Doslej niso znane večje škode zaradi te bolezni in tudi niso znani ukrepi, ki bi zmanjševali njen pojav. Poleg opisane glive lahko povzroči smrekov osip tudi gliva Lophodermium piceae (Fuckel) Hohn. Najdemo jo pogosteje kot L. macrospora in je najpogostejša na smrekovem mladju. Njena patogenost je očitno še manjša kot je patogenost L. macrospora, saj okužuje le iglice odmirajoče zaradi pomanjkanja svetlobe ali na kakršenkoli način poškodovane iglice (npr. zaradi mraza). To glivo že s prostimi očmi na terenu enostavno ločimo od L. macrospora po trosiščih, ki niso podolgovata ampak le 0,8 -1,4 mm dolga.

na vrh strani