Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Sušenje vrhov hrastov in bukev nad smetiščem v Leskovcu
Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1999
Ključne besede:
Smetišče v Leskovcu, GGO Novo mesto, hrast, graden, bukev, navadni ohmelj (Loranthus europaeus), belo podgobje glive, hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides), Nectria cinnabarina

OCR besedilo:
-t-JP/.L1S-: (L,S-=t-/2 ., ,;,_.P,t ,; (.; /<.,"-.,,(yf/ J', I 1i =3700 f~ = GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Večna pot 2, 1000 Ljubljana, p.p. 2985, Slovenija telefon: 00386 61 1231343 telefax: 00386 61 273589 Poročevalska, diagnostična in prognostična služba za varstvo gozdov Gozdarski inštitut Slovenije in Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Večna pot 2 1000 Ljubljana Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto g. Tomaš Šavelj Mej vrti 5 8000 Novo mesto Zadeva: Sušenje vrhov hrastov in bukev nad smetiščem v Leskovcu Zaradi domnev okoliških prebivalcev in lastnikov gozdov, da se nad odlagališčem komunalnih odpadkov blizu Leskovca pri Brusnicah drevje suši zaradi smetišča, ste nas prosili za mnenje o vzrokih poškodovanosti tamkajšnjega drevja. Zato sva si 21. 1O. 1999 ogledala gozd nad smetiščem g. Tomaž Šavelj, dipl. biol., ZZV Novo mesto in fitopatolog mag. Dušan Jurc, GIS . Nad smetiščem, ki je ograjeno z žično ograjo, raste gradnov drogovnjak s primesjo bukve. Lega je grebenska, tla so globoka in po vegetaciji sklepamo, da so kisla (tla so poraščena z navadno borovnico in jesensko vreso). Zanimiva je močna nasemenitev zelenega bora (Pinus strobus), ki so ga sadili ob smetišču in v gozdu. Številni hrasti imajo posamezne veje in vrhove suhe. Na njih so grmički navadnega ohrnelja (Loranthus europaeus). To je polzajedavska cvetnica, ki iz drevja črpa vodo, sama pa fotosintetizira. Njena semena prenašajo in širijo ptiči (predvsem drozgi), zato ni čudno, da je najbolj pogosta na hrastih, ki rastejo na grebenu. Iz hrasta je sposobna črpati vodo še takrat, ko je ta v stresu zaradi pomanjkanja vode. Veje ter vrhovi na katerih je ohrnelje se zaradi tega običajno posušijo. Našla sva tudi pred kratkim posušen graden, ki pa ni okužen z o hmeljem. Pod lubjem dnišča debla je razraščeno belo podgobje glive, ki je podobno podgobju štorovke (Armillaria sp.), ni pa bilo rizomorfov, ki so najznačilnejše razpoznavno znamenje te zajedavke. Na gradnovih listih je opazna rahla okužba s hrastovo pepelovko (Microsphaera alphitoides), ki v času pregleda sestoja še ni oblikovala razmnoževalnih telesc. s;g OC\) (; Na suhih vejah bukve, ki ima tudi suh vrh, so bila množično razvita trosišča (periteciji) rahlo patogene glive Nectria cinnabarina, ki povzroča rdečo sušico listavcev. Gliva lahko okuži in uniči le lubje zaradi suše oslabelih ali zasenčenih vej in vrhov. Opazna je močna individualna občutljivost na bolezen, saj bližnja drevesa niso imela suhih vej. Številni hrasti imajo dva, tri ali več debel, ki izraščajo iz močnega koreničnika. Očitno so zrasli iz panjev. Takšno drevje pogosteje podleže raznim zajedavkam korenin in ne doseže takšnih dimenzij in starosti kot drevje iz semena. Simptomi poškodb in povzročiteljice bolezni, ki sva jih našla na drevju nad smetiščem pri Leskovcu, so pogoste tudi v drugih podobnih sestojih v Sloveniji. Njihov pojav ni povezan z vplivi, ki bi jih lahko pripisali smetišču. Lahko jih razložimo predvsem z delovanjem neugodnih abiotskih dejavnikov, ki oslabijo drevje in omogočijo fakultativnim zajedavkam, da jih okužijo in uničijo (Armillaria, Nectria). Poleg tega je na hrastu močno razširjena polzajedavka ohmelje, ki jo raznašajo ptiči inje najpomebnejša povzročiteljica sušenja vej in vrhov gradna. Sestavil: mag. Dušan Jurc, dipl. biol. Ljubljana, 25. 10. 1999
Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani