Varstvo gozdov Slovenije

Rezultati laboratorijskih analiz vzorcev lubja pravega kostanja iz Madžarske

Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 2000
Ključne besede:
Preddvor, GGO Kranj, pravi kostanj (Castanea sativa), Cryphonectria castaneae

OCR besedilo:
,., J,oooo1,1g , ,1 GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Večna pot 2, 1000 Ljubljana, p.p. 2985, Slovenija telefon: 00386 61 2007800 telefax: 00386 61 273589 Poročevalska, diagnostična in prognostična služba za varstvo gozdov Gozdarski inštitut Slovenije in Gozdarski oddelek BF Večna pot 2 1000 Ljubljana Fitosanitarna inšpekcija Jesenice Inšpektorica Darja Iskra Titova 18 4270 Jesenice Zadeva: Rezultati laboratorijskih analiz vzorcev lubja pravega kostanja iz Madžarske Dne 16.6.2000 sva odvzela vzorce odmrlega in odmirajočega lubja pravega kostanja fitosanitarna inšpektorica D. Iskra (Fitosanitarna inšpekcija Jesenice) in mag. D. Jurc (Gozdarski inštitut Slovenije). Vzorce sva odvzela iz štirih od 100 drevesc pravega kostanja (Castanea sativa), ki jih je podjetje Humko uvozilo iz Madžarske in posadilo v karantensko polje v okviru drevesnice okrasnih rastlin v Preddvoru. Pri odvzemanju vzorcev je sodelovala ga. Marija Hrovat iz podjetja Humko. Sadike pravega kostanja so visoke približno od 1,5 do 2 m, nekatere so se posušile, večini pa so se posušile posamezne veje (od vrha navzdol) ali cele krošnjice. Na odmrlem lubju so se že prčela oblikovati trosišča glive, med lubjem in lesom ni bilo opazno podgobje glive. Iz vzorcev lubja št. 1, 2 in 3 smo izrezali po tri koščke (pribl. 2X5 mm),jih sterilizirali v raztopini Na-hipoklorita (Varekina) z 2% aktivnega klora (1 min.), jih osušili s sterilnim filtrirnim papirjem in sterilno prenesli v petrijevke s krompirjevim agarjem (PDA, Bios). Gliva je izrasla iz koščkov vzorcev št. 2 in 3, iz vzorca št. 1 pa ni zrasla nobena gliva. Podgobje je bilo najprej belo, po štirih tednih pa je rahlo posivelo. Po približno dveh tednih na sobni temperaturi in svetlobi je gliva pričela oblikovati trosišča. Ta so majhna (100 do 200 µm) in izločajo sluzasto maso konidijev rožnato -okraste barve. Trosišča so razporejena večinoma v kolobarjih približno 7 mm narazen, vendar so številna tudi v vmesnih prostorih med kolobarji. Konidiji so hialini in merijo 6-12 X 2-4 µm. Glivo smo določili kot Cryphonectria castaneae (Tul.) W ehmeyer, katere anamorf iz rodu Diplodina ustreza opisanim značilnostim. ... ) ' ,. - Dva priročnika (BRANDENBURGER, 1985; ELLIS & ELLIS, 1985) označujeta glivo Cryphonectria castaneae za saproba in razvija se predvsem na odmrlih vejah, kjer povzroča pokanje že odmrlega lubja. Anamorf oblikuje od maja do oktobra, teleomorf oktobra in novembra. Piknidiji in konidiji naj bi bili rdečkasti ali mesno-rdeči, v naših kulturah pa so rožnato-okrasti. Domnevamo, daje razlika v barvi zaradi tega, ker omenjena determinacijska ključa opisujeta material iz narave, mi pa smo izolirali čisto kulturo injo vzgojili v laboratoriju. Iz vzorca št. 4 nismo opravili izolacij, vendar imajo zasnove trosišč enake značilnosti kot tiste iz vzorcev št. 2 in 3. Pri pregledu sadik na terenu smo domnevali, da so suhe veje okužile različne saprofitske glive, opazili pa smo tudi simptome hipovirulentne oblike kostanjevega raka na še živih delih lubja. Izolacije so potrdile, da se je v odmrle veje množično naselila gliva Cryphonectria castaneae, iz predelov lubja z drobno razpokanostjo (za katere smo sumili, da so jih povzročile hipovirulentne oblike kostanjevega raka), pa ni zrasla nobena gliva. Na sadikah pravega kostanja, kijih je podjetje Humko uvozilo iz Madžarske, torej nismo ugotovili kostanjevega raka. Literatura: BRANDENBURGER, W., 1985: Parasitische Pilze an Gefaf3pflanzen in Europa. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart. ELLIS, M.B. & ELLIS, J.P., 1985: Microfungi on land plants. Croom and Helm, London & Sydney. Sestavil: Direktor: Mag. Dušan Jurc Prof. dr. dr. h. c. Nikolaj Torelli Ljubljana, 18.7.2000

na vrh strani