Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Dušan Jurc. 2008. Poročilo o preskusu št.: N20080626-001, Pinus sp.: 9 str.
Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 2008
Ključne besede:
Zdraviliški park, GGO Bled, Pinus sp., rdeči bor (Pinus sylvestris), rušje (Pinus mugo), rjavenje borovih iglic (Mycosphaerella dearnessii)

OCR besedilo:
~ .~ 2-oo &O G:l~ GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Laboratorij za varstvo gozdov Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija te!:+ 386 01 200 78 00 / fax: + 386 01 257 35 89 POROČILO O PRESKUSU Analizni izvid: Pinus sp., 26. 6. 2008, Bled Analizni izvid št. N20080626-001 l. Diagnostična preiskava je bila opravljena v Laboratoriju za varstvo gozdov, Gozdarskega inštituta Slovenije. 2. Ime in priimek naročnika: Poročevalska, diagnostična in prognostična služba za gozdove -JGS 3. Naslov naročnika: Gozdarski inštitut Slovenije (GIS), Večna pot 2, 1000 Ljubljana 4. Datum (in ura za uraden vzorec) prejema vzorca: Odvzem 26. 6. 2008, ob 10.00. 5. Številka vzorca in opis: Vzorec je shranjen v Mikoteki Gozdarskega inštituta Slovenije, št. 1666. Sestavljajo ga odmrle lanskoletne iglice bora (Pinus sp.) s črnimi trosišči glive. 6. Datum začetka preskusa: 26.6.2008 7. Potek diagnostične preiskave: Vzorce odmrlih lanskoletnih iglic smo nabrali 26. 6. 2008 v Zdraviliškem parku na Bledu na spodnjem delu krošnje bora (Pinus sp.) (slika 1, za vse navedene slike glej Dodatek k analiznemu izvidu št. N20080626-001). Koordinate mesta vzorčenja so: X(m) 431560, Y(m) 136699, nadmorska višina je 486 m (ugotovljeno po topografski karti 1 :50.000), kvadrant kartiranja evropske flore je 9650/2. Vrste gostitelja še nismo s sigurnostjo določili, vendar menimo, da je drevo rdeči bor (Pinus sylvestris L.). Vzorce smo odvzeli zato, ker so bile v spodnjem delu krošnje odmrle vse lanskoletne iglice, le letošnje so bile še zelene(slika 2, slika 3). Različne vrste borov obdržijo iglice več let, npr. rušje (Pinus mugo Turra) celo 7 in več let (slika 4). !zgled okužbe je omogočal sum na rjavenje borovih iglic, ki ga povzroča gliva Mycosphaerella dearnessii M.E. Barr (sin. Scirrhia acicola (Deamess) Siggers), saj na odmrlih iglicah ni bilo značilnih rdeče rjavih peg, ki so značilne za bolezen rdeča pegavost borovih iglic, ki jo povzroča sorodna gliva Mycosphaerella pini Rostr., (sin. Scirrhia pini A. Funk & A.K. Parker). Poleg tega pa smo s hitrim in nenatančnem pregledom različnih vrst borov na Bledu ugotovili tudi močno odmiranje dveletnih iglic rušja (Pinus mugo Turra) v parku pri hotelu Jadran (slika 5) in rahlo odmiranje dveletnih iglic rušja na več grmih ob sprehajalni poti ob jezeru (slika 6), od koder pa vzorcev nismo odvzeli. V Laboratoriju za varstvo gozdov GIS smo črna trosišča na iglicah mikroskopirali takoj, približno 30 iglic pa smo navlažili in jih dva dni gojili na vlažnem filtrirnem papirju v petrijevki pri sobni temperaturi ter jih po tem času pregledali z binokularjem (Stereo mikroskop SZX 12, DF PLFL 0,5X PF, Olympus, Japan). V vlažnem okolju so konidiomi po dveh dneh izločili velike količine konidijev v sluzasti olivno zeleno-rjavi masi (slika 7) ali v obliki jezičkov oziroma vitic, ki so bile enake barve (slika 8). Pregled črnih trosišč z mikroskopom (Mikroskop BX51, Olympus, Japan) je pokazal, da so to acervuli pod povrhnjico iglice. Konidiji so bili ravni ali ukrivljeni, rahlo rjavi, z debelo steno, ki je imela drobne bradavičaste izboklinice. Njihov vrh je bil zaobljen, osnova prisekana, imeli so 0-6 pregrad (sept), večinoma pa 3 do 4. Izmerili smo 50 konidijev v vodi, njihova velikost je bila 30,0 (16,5-42,0) x 4,0 (2,5-5) µm (slike 9 do 14). Konidiogene celice so bile gladke, cevaste, močno so se obarvale z lakto fenol bombažnim modrilom (lactophenol cotton blue), bile so holoblastične (slika 13). Odmirajoče ali odmrle iglice smo v Laboratoriju za varstvo gozdov GIS razrezali na koščke dolge prib!. 5 mm in jih sterilizirali v 50% NaOCl (Varekina, 6,7% aktivnega klora) 3 min. Odvečni sterilizant smo odstranili s pivnikom in delčke položili na sterilno 2% gojišče MEA (sladni ekstrakt 20g/l, agar 20g/l). Belo podgobje glive je počasi izraščalo iz delca iglice, zelo hitro pa se je na njem oblikovala črna stromatična plast in na ali v njej konidiomi. Po 14 dneh na 20°C so imela posamezna podgobja v čisti kulturi premer 0,2 do 1,0 cm. Konidiomi izločajo veliko količino olivno zelenih konidijev, ki imajo enake značilnosti kot konidiji iz vzorcev odmrlih iglic (slika 14). Opažene in izmerjene značilnosti trosišč, trosov in čiste kulture glive omogočajo determinacijo glive Lecanosticta acicola (Thlim.) Syd., ki je anamorf glive Mycosphaerella dearnessii M.E. Barr. Diagnostični protokol za glivo Mycosphaerella dearnessii definira tri morfološke metode določitve glive (1-analiza morfologije trosišč v vzorcu; 2-inkubacija vzorca v vlažnem okolju, ki ji sledi analiza morfologije trosišč; 3-izolacija glive v čisto kulturo in analiza trosišč) in eno molekularno metodo določitve glive (ITS RFLP na osnovi PCR)(Anon. 2005). Vse metode so enakovredne in vsaka zase omogoča nedvoumno determinacijo. Opravili smo determinacijo po metodi 1, 2 in 3 in najdba glive je tako dokazana. 8. Specifikacija diagnostične preiskave: Anon., 2005. EPPO Diagnostic protocols for regulated pests -PM 7/46, Mycosphaerella dearnessii. Bulletin OEPP/EPPO 35, 271-273. 9. Odstopanje od specifikacije: Ni odstopanja, rahle modifikacije pri metodah izolacije (opis pod točko 7 tega poročila) 10. Rezultat: Mycosphaerella dearnessii M.E. Barr (sin. Scirrhia acicola (Dearness) Siggers) (teleomorf) anamorf: Lecanosticta acicola (Thlim.) Syd., sin. Dothistroma acicola (Thtim.) Schischkina & Tsanava 11. Datum zaključka preskusa: 10. 7.2008 12. Izjava determinatorja: Rezultati diagnostične preiskave se nanašajo izključno na primerke, ki so bili preiskani. 13. Izjava Gozdarskega inštituta Slovenije: Poročilo se brez pisnega pristanka laboratorija ne sme reproducirati. Tehnično odgovornost prevzema: direktor GIS prof dr. dr. h. c. Niko Torelli Datum izdaje poročila: 10.7.2008 Dodatek k analiznemu izvidu št.: N20080626-001 1) KOMENTAR IN PREDLOGI ZA UKREPANJE Gliva je uvrščena na EPPO A2 listo s številko 22, inje na prilogi Direktive sveta št. 2000/29/ES (Škodljivi organizmi, za katere ni znano, ali so navzoči v skupnosti, in ki so pomembni za vso skupnost) 11/Al (kot Scirrhia acicola). Gliva povzroča bolezen z imenom rjavenje borovih iglic (Jurc 2007a). O bolezni so poročali iz Švice (Holdemieder in Sieber 1995), iz Nemčije (Pehl 1995), Avstrije (Brandstetter in Cech 2003), Francije (Chandelier et al 1994) in že dolgo je znana iz Jugoslavije (Smith et al 1993, na Hrvaškem). V Sloveniji doslej ni bila najdena. Povsod jo je fitosanitarna administracija posamezne države poskušala izkoreniniti. Predlog za ukrepanje: 1) Ugotovitev razširjenosti bolezni na Bledu in v okolici Determinacija bolezni rjavenje borovih iglic mora temeljiti na mikroskopiranju zrelih trosišč (ali na izolaciji v čisto kulturo), kajti makroskopsko ji je zelo podobna bolezen rdeča pegavost borovih iglic. Na vzorcih iglic iz Bleda so bile prisotne posamične okužbe z Mycosphaerella pini. Poleg tega kužijo borove iglice še druge glive, ki povzročajo podobna znamenja bolezni kot Mycosphaerella dearnessii (npr. Cyclaneusma minus, Lophodermium spp. in druge) (Jurc 2007a, Jurc 2007b). V kolikor bo ugotovljena obsežna prostorska razširjenost bolezni, bi bilo za hitro in množično determinacijo vzorcev ustrezno vpeljati molekularne tehnike določanja glive. Že ob bežnem pregledu blejskih parkov smo ugotovili veliko razliko v okuženosti različnih vrst borov in veliko razliko v okuženosti posameznih osebkov ene vrste. Poseben problem predstavlja pregled in vzorčenje odraslih borov v gozdnih sestojih, saj so ti sestoji v neposredni bližini najdišča bolezni (črni bor v sestojih pod blejskim gradom, sestoji rdečega bora od Bleda proti Šobčevem bajerju in na golf igrišču) . 2) Takojšnje uničenje s sežiganjem vseh okuženih dreves in opada (odmrle iglice). 3) Monitoring pojava bolezni v naslednjih letih po uničenju okuženih dreves. Predlagamo tudi, daje pri izvedbi vseh treh predlaganih ukrepov vključena poleg vseh pristojnih inštitucij tudi javna gozdarska služba, v okviru svojih pristojnosti (Zavod za gozdove Slovenije in Gozdarski inštitut Slovenije). 2) DOKUMENTACIJA S FOTOGRAFIJAMI: Slika l. Bor v Zdraviliškem parku na Bledu, iz katerega je bil odvzet vzorec odmrlih iglic Slika 4. Bori obdržijo iglice več let, npr. rušje več kot sedem let (sprehajalna pot ob blejskem jezeru). Slika 5. Rušje v parku pri hotelu Jadran z Slika 6. Nekaterim grmom rušja ob blejskem močno obolelimi lanskoletnimi jezeru lanskoletne iglice odmirajo iglicami Slika 9. Konidiji v vodi, opazna je rahlo Slika 1O. Konidiji v vodi, opazna je rahla bradavičasta struktura stene konidijev, rjava obarvanost, so ravni ali zaobljen vrh in prisekana osnova ukrivljeni ' ,. Viri: Anon., 2005. EPPO Diagnostic protocols for regulated pests -PM 7/46, Mycosphaerella dearnessii. Bulletin OEPP/EPPO 35, 299-301. http:/ /www.eppo.org/QU ARANTINE/fungi/Mycosphaerella dearnessii/pm 7­46(1 )%20SCIRAC%20web.pdf Brandstetter M., Cech T., 2003. Lecanosticta-Kiefernnadelbraune (Mycosphaerella dearnessii Barr) in NiederOsterreich. Centralblatt fiir das Gesamte Forstwesen, 3/4, 163-176. Chandelier P., Lafaurie C., Maugard F., 1994. Decouverte en France de Mycosphaerella dearnessii sur Pinus attenuata xradiata. C.R. Acad. Agric. Fr., 80, 103-108. Holdenrieder O., Sieber T.N., 1995. First report of Mycosphaerella dearnessii in Switzerland. Eur. J. For. Path., 25, 293-295. Jurc D., 2007a. Bori -Pinus spp.: bolezni iglic : Lophodermium seditiosum, Mycosphaerella pini, Mycosphaerella dearnessii, Cyclaneusma minus = Pines -Pinus spp. : diseases of needles. Gozd. vestn., letn. 65, št. 7/8, str. 321-336, ilustr. [COBISS.SI-ID 2071718] Jurc D., 2007b. Bori -Pinus spp. : bolezni iglic : Coleosporium tussilaginis, Thyriopsis halepensis, Meloderma desmazieri = Pines -Pinus spp. : diseases of needles. Gozd. vestn., letn. 65, št. 9, str. 393-408, ilustr. [COBISS.SI-ID 2103974] Pehl L., 1995. Lecanosticta-Nadelbraune. Eine neue Kiefernkrankheit in der Bundesrepublik Deutschland. Nachrichtenbl. Deut. Pflanzenschutzd. 47, 305-309. Smith I.M., McNamara D.G., Scott P.R., Harris K.M., 1993. Quarantine pests for Europe. Wallingford, Commonwealth Agricultural Bureau (CAB) International. Dodatek k analiznemu izvidu sestavil: Tehnično odgovornost prevzema doc. dr. Dušan Jurc direktor GIS: prof dr. dr. h. c. Niko Torelli Datum: 10.7.2008
Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani