Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Analizni izvid št. N20060718-006: Quercus rubra, sušenje listja, 18. 7. 2006
Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 2006

1. Diagnostična preiskava je bila opravljena v Laboratoriju za varstvo gozdov, Gozdarskega inštituta Slovenije.

2. Ime in priimek naročnika:

3. Naslov naročnika: Medlog

4. Datum (in ura za uraden vzorec) prejema vzorca: 18. 07. 2006, 14.00

5. Številka vzorca in opis: N20060718-006,

Številka zapisnika Fitosanitarne inšpekcije 326-03-163-39/2006, fitosanitarna inšpektorica mag. Ema P. Nikolić. Vzorec je plombiran, št. plombe 008620.

Vzorec je obsegal 6 vej rdečega hrasta (Quercus rubra) s poškodovanimi listi. Nekateri listi posamičnih vej so bili močno deformirani, žličasto upognjeni, robovi listov in listne ploskve so bili odmrli, osrednja listna žila je bila še zelena. Druge veje so imele manj poškodovane liste, nekroze so obsegale medžilno površino listov in listi niso bili deformirani. Zeleni deli listov so bili rahlo klorotični (porumeneli).

6. Datum začetka preskusa: 21. 7. 2006

7. Potek diagnostične preiskave:

- pregled pod lupo

- mikroskopiranje

- merjenje trosov

- določitev glive po ključu

- shranitev vzorca v zbirko

8. Specifikacija diagnostične preiskave:

Z lupo smo ugotovili na zgornji površini nekroz na listih drobna medeno rumena trosišča , naredili smo prečne prereze skozi liste s trosišči, in izmerili trose.

9. Odstopanje od specifikacije:

jih ni

10. Rezultat:

Na nekrotičnih pegah smo ugotovili trosišča glive Discula quercina (Westend.) Arx (1957), ki je anamorf glive Apiognomonia errabunda (Roberge ex Desm.) Höhn. 1918.

11. Datum zaključka preskusa: 21. 7. 2006

12. Izjava determinatorja:

Rezultati diagnostične preiskave se nanašajo izključno na primerke, ki so bili preiskani.

13. Izjava Gozdarskega inštituta Slovenije:

Poročilo se brez pisnega pristanka laboratorija ne sme reproducirati.

Analizni izvid opravil: doc. dr. Dušan Jurc

Analizni izvid opravil: doc. dr. Dušan Jurc

Datum izdaje poročila: 21. 7. 2006

Dodatek k analiznemu izvidu št.: N20060718-006

1) KOMENTAR IN PREDLOGI ZA UKREPANJE

Odmiranje listne površine, kakršno smo ugotovili na listih Q. rubra iz Medloga, je zelo neobičajno. Gliva D. umbrinella običajno ne povzroči takšnih poškodb kakršne smo opazili na pregledanih listih, ampak pegavost listja, kjer imajo pege premer 1-2 cm. Bolezen je pogosta na listih avtohtonih hrastov pri nas in običajno ne povzroča večjih poškodb. Simptomi na listih Q. rubra močno odstopajo od tipične oblike te bolezni pri nas in domnevamo, da determinirana gliva ni osnovni (primarni) vzrok poškodb. Enako obliko bolezni opazujemo že več let na rdečih hrastih v Tivoliju v Ljubljani, kjer je nekaj hrastov pri zimskem bazenu vsako leto poškodovano na enak način kot so poškodovani hrasti iz Medloga. Ti hrasti so prizadeti vsako leto v približno enaki jakosti, slabše priraščajo in imajo rahlo ali močno klorotične (porumenele) liste. Domnevamo, da je za takšno stanje krošenj vzrok virusna okužba drevja. V najobsežnejši ameriški knjigi o patologiji drevja ne omenjajo nobene virusne bolezni ameriških hrastov (Sinclair W.A., Lyon H.H., Johnson W.T., 1987. Diseases of trees and shrubs. Comstock Publishing Associates, Cornell University Press, Ithaca, London, 575 str.). Virusne bolezni hrastov tudi pri nas pri nas ni nihče raziskoval in mnenje o virusih kot osnovnih povzročiteljih poškodovanosti hrastov v Medlogu temelji na analogiji z virusnimi boleznimi drugih drevesnih vrst. Nič neobičajnega pa ni, da se na oslabljenih hrastovih listih razvije in povzroča nekroze gliva Discula umbrinella. Ta gliva je namreč poznana kot zelo pogosta endofitna prebivalka zdravih listov hrastov in v stresnih razmerah za drevo pogosto postane patogena in povzroči bolezen listja.

Domnevamo, da se bodo poškodbe listov rdečega hrasta pojavljale tudi v naslednjih letih, v različnem obsegu v odvisnosti od stresov za drevo (suša, klimatski ekstremi). Drevo bo manj priraščalo kot zdravo in bo, v kolikor je naša domneva o virusni okužbi pravilna, hiralo. Z ozirom na vse povedano imajo lastniki po našem mnenju dve možnosti: drevo podreti in ga zamenjati z novim, ali pa mu omogočiti čim ugodnejše rastne razmere (prekrivanje tal z debelimi zastirkami, gnojenje z mineralnimi gnojili, preprečevanje sušnih stresov – obilno zalivanje).

2) DOKUMENTACIJA S FOTOGRAFIJAMI:

ni bila opravljena, shranjen vzorec v zbirki

Dodatek k analiznemu izvidu sestavil: doc. dr. Dušan Jurc

Tehnično odgovornost prevzema: doc. dr. Dušan Jurc

Datum: 21. 7. 2006


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani