Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Analizni izvid št. U20081023-003: Acer platanoides, 21. 6. 2008, Celje
Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 2008

1. Diagnostična preiskava je bila opravljena v Laboratoriju za varstvo gozdov, Gozdarskega inštituta Slovenije.

2. Ime in priimek naročnika: FURS

3. Naslov naročnika: Eispielerjeva 6, 1000 Ljubljana

4. Datum (in ura za uraden vzorec) prejema vzorca: 23. 10. 2008 ob 10.00.

5. Številka vzorca in opis: Zapisnik o odvzemu vzorca št. 0612-163-69/2008, z dne 21. 6. 2008 od 11.20 do 13.00, fitosanitarna inšpektorica Ema Pavlič-Nikolić, enota fitosanitarne inšpekcije Celje, Opekarska c. 2, Celje. Navzoča Irena Ašič. Stranka: Vrtnarstvo Celje, d.o.o., Ljubljanska cesta 93, Celje (drevesnica).

Vzorec št. 6590 se sestoji iz štirih kosov debelc treh dreves ostrolistnega javora (Acer platanoides), ki so bila stara 15 let. Vseh ostrolistnih javorov je bilo v drevesnici 544 kosov. Vzorci debelc so imeli premer 6-8 cm in so bili dolgi 30-60 cm. Drevesa so bila odmrla, skorja odpada ali je na delih vzorcev že odpadla, les na koncih kosov debelc je preraščen z belim vatastim podgobjem in je drobljiv zaradi strohnelosti.

6. Datum začetka preskusa: 23. 10. 2008

7. Potek diagnostične preiskave:

Makroskopski pregled površine vzorcev. Vzorce skorje smo nato pregledali tako, da smo skorjo olupili od debelc tam, kjer so bila razvita trosišča gliv in jih pregledali z binokularjem. Vzorce smo nato razpolovili z dletom in kladivom. Notranji prerez vzorcev debelc smo pregledali z binokularjem.

8. Specifikacija diagnostične preiskave:

Makroskopski pregled, pregled z lupo in iskanje simptomov reguliranih škodljivih organizmov (predvsem Anoplophora spp.) v lesu.

9. Odstopanje od specifikacije:

Ni odstopanja

10. Rezultat:

Na površini enega vzorca so razvijajoči se, mladi trosnjaki glive navadna cepilistka (Schizophyllum commune Fr.). V eni od izhodnih odprtin na površini skorje smo našli ostanke razpadlega adulta (elitre, noge, glavo) iz rodu Agrilus (družina Buprestidae – krasniki). Pod skorjo so bili številni rovi ličink krasnikov (Buprestidae) in na površini skorje in lesa njihove izhodne odprtine, široke dva do tri mm. V lesu smo našli nekaj živih ličink hroščev kozličkov (družina Cerambycidae), njihovi s črvino zapolnjeni rovi so bili v lesu redki. Na skorji je najdenih več vrst trosišč gliv (periteciji, piknidiji), ki jih nismo poskušali določiti, ker so najdene glive najverjetneje saprobi (gniloživke, kar sklepamo iz močne razgrajenosti skorje in lesa).

11. Datum zaključka preskusa: 24. 10. 2008

12. Izjava determinatorja:

Rezultati diagnostične preiskave se nanašajo izključno na primerke, ki so bili preiskani.

13. Izjava Gozdarskega inštituta Slovenije:

Poročilo se brez pisnega pristanka laboratorija ne sme reproducirati.

Analizni izvid opravil: doc. dr. Dušan Jurc

Tehnično odgovornost prevzema: v.d. direktorja doc. dr. Tom Levanič

Datum izdaje poročila: 24. 10. 2008

Dodatek k analiznemu izvidu št.: U20081023-003

1) KOMENTAR IN PREDLOGI ZA UKREPANJE

Skorja na približno tretjini do polovici površine vzorcev debelc je odmrla prej kot na drugem delu površine. Nekroze skorje so bile vzdolžne in so najverjetneje nastale zaradi sončnega ožiga na južni strani debelc. V rane se je naselila zajedavska gliva navadna cepilistka, ki je povzročila odmiranje drevesc. Morda je bil vzrok za odmiranje celih drevesc tudi drug, nam neznan dejavnik (npr. presajanje, poškodbe korenin, poškodbe zaradi herbicidov, rane na debelcih, ki niso bile vključene v vzorce in podobno). V odmrla debelca so se naselili sekundarni (krasniki) in terciarni (kozlički) škodljivci. Sum na prisotnost kateregakoli reguliranega škodljivega organizma ni upravičen, kozlički niso iz rodu Anoplophora, kar sklepamo iz njihove velikosti, oblike telesa ličink (morfologije) in naselitve v odmrla debelca ostrolistnega javora.

Odmrla in odmirajoča drevesa v drevesnici je ustrezno odstraniti in uničiti preden se namnožijo sekundarni škodljivci (npr. krasniki, podlubniki). Ti se lahko v ugodnih razmerah za njihov razvoj namnožijo in postanejo primarni škodljivci, torej taki, ki lahko naselijo in uničijo sosednja zdrava drevesa. Ukrep odstranitve in uničenja odmrlih, hirajočih ali odmirajočih sadik spada k rutinskim, normalnim higienskim ukrepom v gozdnih in okrasnih drevesnicah.

2) DOKUMENTACIJA S FOTOGRAFIJAMI:

Slika 1. Ličinka kozlička (od zgoraj) na rovu v lesu, ki je napolnjen s črvino

Slika 2. Ličinka kozlička, spodnja stran

Slika 3. Rovi krasnikov (rod Agrilus), nekateri so napolnjeni s črvino in dve izhodni odprtini

Slika 4. Izhodna odprtina krasnika (Agrilus sp.), v obliki velike črke D.

Dodatek k analiznemu izvidu sestavil: doc dr. Dušan Jurc

Tehnično odgovornost prevzema: v.d. direktorja doc. dr. Tom Levanič

Datum: 24. 10. 2008


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani