Poročilo o preskusu št.: U20091001-011, Pinus mugo, Sydowia polyspora |
![]() |
Naročnik: GIS, Zdravstveni pregledi sadik v gozdnih drevesnicah
Številka zapisnika: JD/2009 II/2
Št. vzorca iz zapisnika: 4320
Opis vzorca: 10 letošnjih iglic rušja (Pinus mugo Turra)
Datum prejema vzorca: 1.10. 2009, ob 10.00
Čas izvajanja preskusa: od 5. 10. 2009 do 7. 10. 2009
Datum izdaje poročila: 7. 10. 2009
Namen testiranja: sum na Scirrhia pini
Metoda Rezultat Opomba
Morfološka analiza (M1) Leptostroma sp.: anamorf glive Lophodermium sp.
Sclerophoma pithyophila (Corda) Höhn: anamorf glive Sydowia polyspora (Bref. & Tavel) E. Müll. patogen
patogen
Analizni izvid opravil: Doc. dr. Dušan Jurc
Tehnično odgovornost prevzema: Direktor GIS dr. Mirko Medved
DODATEK K ANALIZNEMU IZVIDU ŠT.: U20091001-011
1) REZULTATI, MERITVE
Letošnje iglice rušja so imele rjave pege, še pogosteje pa odmrle vrhove iglic. Na odmrlih delih iglic so bili temneje obarvani predeli (slike 1 do 3). Trosišča glive so bila komaj opazna z ročno lupo in so bila črna. Te značilnosti so omogočale sum na glivo Scirrhia pini.
Po dveh dneh na sobni temperaturi in v vlagi (na navlaženem filtrirnem papirju v petrijevki) so trosišča postala opaznejša in so izločala konidije. Črna trosišča niso privzdignila povrhnjice, kot je značilno za glivo Scirrhia pini, ampak so nastala v razpokah povrhnjice ali so zrasla skozi povrhnjico (slike 1 do 3 prikazujejo trosišča po dveh dneh na vlažnem).
Z mikroskopiranjem smo ugotovili, da sta oblikovali črna trosišča dve vrsti gliv. Gliva Lophodermium sp. je oblikovala anamorf, ki spada v rod Leptostroma. Črni piknidiji so vsebovali konidije velike (20 meritev) 6.64 (5.83-7.37) × 1.38 (0.73-1.91) µm (slika 4). Gliva Sydowia polyspora (Bref. & Tavel) E. Müll. je oblikovala anamorf z imenom Sclerophoma pithyophila (Corda) Höhn. Konidiji so merili (20 meritev) 5.96 (4.03-7.27) × 2.1 (1.41-2.74) µm (slika 5).
1) KOMENTAR IN PREDLOGI ZA UKREPANJE
Obe vrsti gliv sta pogosti endofitni prebivalki borovih iglic, vendar povzročata tudi odmiranje iglic in sta tudi patogena. Običajno se njuna patogenost izrazi po stresu za rastlino (suša, vročina, mehanske poškodbe, poškodbe zaradi polutantov ali kemičnih snovi npr. herbicidov). Gliva Lophodermium sp. povzroča bolezen z imenom borov osip in je na seznamu gospodarskih škodljivih organizmov za gozdne drevesnice. Vendar je bilo število poškodovanih iglic na pregledanih sadikah manjše kot 10%, kolikor je v Pravilniku o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, 52/86) določeno kot dovoljena jakost poškodb v gozdni drevesnici zaradi borovega osipa. Gliva Sclerophoma pithyophila ni na nobenem seznamu škodljivih organizmov.
Za vzgojo vseh dve igličastih borov v gozdnih drevesnicah na splošno priporočamo proti borovemu osipu redno škropljenje s fungicidi na 14 dni in po dežju, močnejšem kot 20 mm od sredine julija do zmrzali. Ker pa obstaja tudi nevarnost okužbe z glivo Scirrhia pini (Priloga II A 2 direktive 2000/29/ES, je karantenski škodljivi organizem za rastline bora (Pinus) za saditev), pa priporočamo, da so iglice vseh dve igličastih borov zaščitene s fungicidno oblogo od odganjanja pa vse do zime.
Za preprečevanje poškodb zaradi glive Lophodermium sp. in glive Sclerophoma pithyophila skrbimo za čim ustreznejše rastne razmere, torej za ustrezno prehranjenost, preprečevanje izsušitve in zapleveljenosti.
2) DOKUMENTACIJA S FOTOGRAFIJAMI:
Slika 1. Odmrli del iglice s temnimi progami in črnimi trosišči
Slika 2. Pege na iglici in odmrli vrh iglice
Slika 3. Črna trosišča v razpokah povrhnjice
Slika 4. Konidiji glive Lophodermium sp.
Slika 5. Konidiji glive Sclerophoma pithyophila in glive Lophodermium sp
Dodatek k analiznemu izvidu sestavil: Doc dr. Dušan Jurc
Tehnično odgovornost prevzema: Direktor GIS dr. Mirko Medved