Varstvo gozdov Slovenije

Poročilo o preskusu št. U2014-009: Quercus rubra, sum na Apiognomonia errabunda, Ljubljana - Galjevica

Avtor(ji): Nikica Ogris
Leto: 2014

Naročnik: Vrtnarstvo Hlebec - Simon Hlebec S.P., Ob potoku 20, 1360 Vrhnika

Številke zapisnikov: -

Št. vzorca iz zapisnika: 10141335

Opis vzorcev: Quercus rubra L., listi

Datum prejema vzorcev: 17. 6. 2014

Čas izvajanja preskusa: 17. 6. 2014 od 13:00 do 15:00

Datum izdaje poročila: 18. 6. 2014

Namen testiranja: sum na Apiognomonia errabunda (Roberge ex Desm.) Höhn.

Vzorec Metoda Rezultat

10141335 morfološka analiza Apiognomonia errabunda - negativen

Opomba: sušenje listov je domnevno povzročila sol NaCl.

Analizni izvid opravil: dr. Nikica Ogris

Tehnično odgovornost prevzema: prof. dr. Dušan Jurc

Dodatek k analiznemu izvidu št.: U2014-009

1) PODATKI O LOKACIJI IN ČASU POJAVA

V Ljubljani, na Galjevici, na Preglovi ulici (X = 463.828 m, Y = 98.494 m) se je na treh rdečih hrastih pojavilo (Quercus rubra L.) sušenje listov. Drevesa so bila stara ok. 10 let, posajena so bila pred 6. leti. En hrast se je posušil v 2013, ostala dva sta imela podobne simptome v 2014. Posušeno drevo je Vrtnarstvo Hlebec nadomestilo z novo sadiko rdečega hrasta, ki pa ni kazalo enakih simptomov.

2) IZVEDBA ANALIZ IN REZULTATI

Sušenje listov je potekalo od listnega roba proti notranjosti lista, posušen del lista se je zvijal, zelen del lista je obsegal najbolj notranji del z listnimi žilami vred (slika 1). Najprej smo domnevali, da je opisane poškodbe listov povzročila sicer endofitna gliva Apiognomonia errabunda, ki se navadno izrazi po spomladanski pozebi ali drugem stresu (Maček, 2008). Po morfološki analizi, tj. pregledu odmrlih delov listov nismo našli značilnih medeno rumenih trosišč, katera so poglavitni znak za poškodbe po A. errabunda.

V medžilnih prostorih smo na večini listov našli skupine osebkov pršic prelk (Acarina: Tetranychidae) različnih stadijev. Dvomimo, da so opisane poškodbe povzročile pršice prelke. Pršice so pokazatelj sušnega in toplega območja.

Simptomi so zelo nenavadni za glivo A. errabunda, vendar je enake simptome opazil tudi D. Jurc na vzorcu listov iz Medloga (2006) in na njih določil A. errabunda. V naši vzorcih pa A. errabunda nismo našli.

Domnevamo, da je poškodbe listov povzročila sol za zimsko posipanje cest in pločnikov (NaCl), ki povzroči sušenje listnih robov, saj se poškodovana drevesa nahajajo v drevoredu ob cesti. Kritična koncentracija je 10 mg NaCl/g sušine = 1 % sušine lista.

Slika 1: Sušenje lista rdečega hrasta je potekalo od listnega robova proti notranjosti, kakor da bi drevo želelo zmanjšati listno površino, ker mu manjka vode (foto: N. Ogris).

3) PREDLOG ZA UKREPANJE

Domnevamo, da se bodo poškodbe listov rdečega hrasta pojavljale tudi v naslednjih letih, v različnem obsegu v odvisnosti od stresov za drevo (količina NaCl v zemlji, suše). V kolikor je naša domneva o vplivu soli pravilna, bo drevo še naprej hiralo. Menimo, da imajo lastniki dve možnosti: drevesa podreti in jih zamenjati z novimi bolj odpornimi drevesnimi vrstami na sušo in NaCl, kot je npr. platana, ali pa jim omogočiti čim ugodnejše rastne razmere, tj. predvsem preprečevanje sušnih stresov – obilno zalivanje; priporočajo tudi zamenjavo vrhnje plasti tal in ustrezno gnojenje.

4) Viri

Jurc D. 2006. Analizni izvid: Quercus rubra, sušenje listja, 18. 7. 2006, št. N20060718-006. Gozdarski inštitut Slovenije, Laboratorij za varstvo gozdov: 3 str.

Maček J. 2008. Gozdna fitopatologija. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev Slovenije – Gozdarska založba: 448 str.

Dodatek k analiznemu izvidu sestavil: dr. Nikica Ogris

Tehnično odgovornost prevzema: prof. dr. Dušan Jurc

V vednost:

Gozdarska knjižnica,
arhiv tu.

na vrh strani