Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Vzroki poškodovanosti črnega bora v Čepovanu
Avtor(ji): Nikica Ogris, Dušan Jurc
Leto: 2010

Dne 27. januarja 2010 smo si Zoran Zavrtanik, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na območni enoti Tolmin, Helena Zorn, vodja krajevne enote Nova Gorica, Livijo Scozzai, revirni gozdar, doc. dr. Dušan Jurc in dr. Nikica Ogris, Gozdarski inštitut Slovenije, ogledali strnjen sestoj črnega bora v oddelku 76c (mesto odvzema vzorca Gauß Krüger, X = 403430 m, Y = 98555 m, nadmorska višina 680–912 m, sliki 1 in 2), gozdnogospodarska enota Banjšice. Na površini 15 ha ste opazili intenzivno sušenje črnega bora. Prve poškodbe ste opazili pred tremi leti. Črni bor so na omenjeni lokaciji sadili v obdobju 1885–1895. Predhodna raba tal so bili pašniki. Tla so zelo revna, zelo kamnita in vsebujejo malo prsti (slika 3). Sestoj se naravno pomlajuje (slika 3) večinoma z bukvijo, lipo, črnim gabrom in malim jesenom.

Preglednica 1: Lesna zaloga po drevesnih vrstah v odseku 79c, GGE Banjšice

Drevesna vrsta Lesna zaloga (m3)

bukev 214

črni bor 11.917

črni gaber 442

lipa 364

macesen 297

mali jesen 26

mokovec 18

smreka 1660

Odsek 79c v GGE Banjšice ima površino 35,05 ha. Največji delež v lesni zalogi ima črni bor (preglednica 1). Primešane so predvsem toploljubne in sušnozdržne drevesne vrste: črni gaber, mali jesen, mokovec, lipa, bukev in smreka. Lega je jugovzhodna, nagib terena 20 %, matična podlaga je apnenec, kamnitost 10 %, skalnatost 20 % in spada med požarno ogrožene predele. Zasnova in sklep sta dobra. Med razvojnimi fazami zavzema največjo površino starejši drogovnjak (31,15 ha), mlajši drogovnjak je na površini 0,81 ha in opuščeni panjevec na 3,09 ha (ZGS, Gozdni fondi, 2008). V obravnavanem odseku so v obdobju 1995–2008 posekali zelo malo dreves (preglednica 2) - vse skupaj za 44 m3 in sicer vse zaradi sanitarnih vzrokov: žuželk in vetra.

Preglednica 2: Sečnja dreves v odseku 89c, GGE Banjšice v obdobju 1995–2008

Leto Drevesna vrsta Vrsta sečnje Volumen (m3)

2006 smreka žuželke 14

2008 smreka žuželke 23

2008 smreka veter 2

2008 črni bor veter 4

Ob ogledu sestoja smo opazili dve značilno različni stopnji sušenja črnega bora: prva stopnja je sušenje najmlajših borovih poganjkov (slika 4), druga stopnja pa sušenje celih vej in krošenj (slika 5). Odvzeli smo vzorce vej z opisanima tipoma poškodb. Sušenje najmlajših borovih poganjkov je povzročila gliva Diplodia pinea (Desm.) J. Kickx f. Na posušenih najmlajših borovih poganjkih so bili piknidiji s premerom 0,3–0,6 mm (slika 6). V piknidijih so bili konidiji velikosti 33–44 (38) × 11–16 (13) µm. Mladi konidiji so bili brezbarvni, starejši pa temno rjave barve in večinoma dvocelični. Na 7 % odvzetih vzorcev so iz odmrlih vejic izraščali apoteciji glive Cenangium ferruginosum Fr. Apoteciji so bili še mladi, zato v njih še ni bilo askov z askosporami. Premer apotecijev je bil 1,3–2,3 mm.

Na iglicah smo določili glivo Cyclaneusma sp. (slika 9). Ker so bila trosišča mlada, nismo mogli določiti vrste. Dolžina apotecijev je bila 0,6–0,9 mm. Poleg tega smo na manjšem deležu vzorcev zabeležili napad malega borovega strženarja, Tomicus minor Wood & Bright. Obravnavani sestoj je bil na manjši površini poškodovan zaradi smolarjenja po drugi svetovni vojni (slika 10). Rastišče je preostro tudi za smreko, saj se suši tudi ta drevesna vrsta (slika 11).

Sklep

Vzrok za sušenje borov v odseku 79c v GGE Banjšice so v prvi vrsti revna tla. Na apnenčastih tleh z zelo malo prsti ob ne rednih padavinah zelo hitro pride do sušnega stresa za bor. Takšnih dogodkov je bilo v zadnjih 10-ih letih veliko. Ob sušnem stresu se črni bor ne more tako dobro obraniti fakultativnih parazitov kot takrat, kadar ima na voljo dovolj vlage. Zato se je v večjem obsegu pojavila gliva Diplodia pinea, ki povzroča sušico najmlajših borovih poganjkov. Manjši delež vej pa je okužila in uničila gliva Cenangium ferruginosum, ki povzroča bolezen sušico borovih vej. Zanimivo je bilo to, da se je gliva D. pinea nahajala tudi na starejših posušenih vejah. Iz tega sklepamo, da je v prejšnjih 4-ih letih prišlo do izredno močnih sušnih stresov, kar je glivi omogočilo širjenje tudi v starejše veje in ne samo enoletne poganjke, kot je zanjo značilno.

Predlog za ukrepanje

Gozd črnega bora v odseku 79c v GGE Banjšice je star 115–125 let in je poškodovan zaradi sušnega stresa ter bolezni poganjkov, ki jih povzročata fakultativno zajedavski glivi D. pinea in C. ferruginosum. Predlagamo, da se obravnavani gozdni odsek obnovi, lahko postopoma. Lahko se pa obnovi cela površina hkrati, saj je v podrasti že prisotno močno pomlajevanje toploljubnih in sušnozdržnih drevesnih vrst. V kolikor bodo suše v prihodnosti spet prizadele sestoj menimo, da se bodo poškodbe zaradi obeh ugotovljenih bolezni borov v sestoju nadaljevale in povečevale. Zato priporočamo, naj bodo posegi v borov sestoj močni, da se izognete pogostim sanitarnim sečnjam poškodovanih dreves, ki se bodo v sestoju pojavljala v prihodnosti v odvisnosti od jakosti suše.

Slika 1: Lokacija sestoja črnega bora, odsek 79c v GGE Banjšice

Slika 2: Ortofoto posnetek sestoja črnega bora (leto 2006, GURS), odsek 79c v GGE Banjšice

Slika 3: Sestoj sušečega se črnega bora se naravno pomlajuje z lipo, bukvijo, črnim gabrom in malim jesenom. Tla so zelo revna in plitva.

Slika 4: Sušenje najmlajših borovih poganjkov, ki ga povzroča gliva Diplodia pinea.

Slika 5: Sušenje borovih vej in propadanje celih krošenj

Slika 6: Piknidiji glive Diplodia pinea (merilce = 1 mm)

Slika 7: Konidiji glive Diplodia pinea (merilce = 50 µm)

Slika 8: Nezreli apoteciji glive Cenangium ferruginosum (merilce = 1 mm)

Slika 9: Mladi histeroteciji glive Cyclaneusma sp. (merilce = 0,5 mm)

Slika 10: V obravnavanem sestoju črnega bora so v preteklosti pridobivali smolo

Slika 11: Posajeni smreki se suši vrh

Sestavila: dr. Nikica Ogris, doc. dr. Dušan Jurc

Tehnično odgovornost prevzema: dr. Mirko Medved

V Ljubljani, 1. 2. 2010

V vednost:

- Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota, Marija Kolšek , Večna pot 2, 1000 Ljubljana

- Gozdarska knjižnica


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani