- Varstvo gozdov
- Priročnik
- Laboratorij
- Novice iz varstva
- Dogodki
- Gradivo
- Izobraževalno
- Letna poročila
- PPD Poročila
- Sanitarni posek
- Volumen dreves
- Predpisi
- Programi preiskav
- Podatkovni listi ŠO
- Karantenski ŠO
- Boletus informaticus
- ZLVG
- Mikoteka GIS
- Meteo postaje GIS
- Karta
- Napovedi
- Povezave
- Kontakti
- Osebna izkaznica
| Češnjeva listna pegavost, ki jo povzroča gliva Blumeriella jaapii, se je razmahnila v vlažnem letu 2008 |
 |
Leto: 2008
V sredini julija ste nas obvestili o obsežnem pojavu prezgodnjega rumenenja in odmetavanja listov divje češnje (Prunus avium L.) v okolici Godoviča. Dne 30. julija 2008 smo si pojav ogledali v Ivanjih Dolinah pri Godoviču (X = 431.354 m, Y = 91.001 m, n. m. v. 700–720 m) in na Sabotinu (X = 394.375 m, Y = 95.053 m, n. m. v. 560 m). Prisotni so bili Zoran Zavrtanik, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v območni enoti Tolmin, Nikolaj Avgust, revirni gozdar, Helena Zorn, vodja krajevne enote Nova Gorica, Tine Hauptman, pripravnik na GIS in dr. Nikica Ogris, GIS.
V okolici Ivanjih Dolin pri Godoviču je bila intenziteta pojava zelo velika, ok. 60 % dreves divje češnje je že v sredini julija ostala skoraj popolnoma brez listja (slika 1 in 2). Preostala drevesa divje češnje, čeprav so bila v neposredni bližini okuženih dreves, niso imela bolezenskih znakov (slika 3). Simptomi bolezni so se pojavili že v začetku junija, ko so se na zgornji strani listov pojavile majhne vijolično-rdeče pege (slika 4). Listje je porumenelo in odpadlo v sredini julija. Odvzeli smo vzorce listja divje češnje. Pogled pod lupo je pokazal, da pege niso ostro razmejene in se združujejo (slika 5). Na spodnji strani listov se nahajajo trosišča s kupčki trosov (slika 6). Z mikroskopiranjem smo ugotovili, da so trosi nespolni, srpaste oblike, brezbarvni in sestavljeni iz dveh celic, kjer je en konec šilast drug pa top (slika 7). Trosi merijo 65–75 × 3 µm. S tem smo določili glivo Blumeriella jaapii (Rehm) Arx, ki povzroča češnjevo listno pegavost.
Letošnje leto je bilo junija in julija precej vlažno. Prav to je razlog, zakaj se je češnjeva listna tako zelo razmahnila. Češnjevo listno pegavost se v gozdu pojavlja na divji češnji ter še na čremsi (Prunus padus L.) in rešeljiki (Prunus mahaleb L.). Bolezen je v Sloveniji znana že več deset let. Največ težav povzroča v drevesnicah, kjer jo zatirajo s fungicidi. Ogromne škode dela tudi v sadovnjakih.
Na Sabotinu smo opazili podobna bolezenska znamenja še na rešeljiki. Listi so imeli vijolično-rdeče pege. Listi z več peg so rumeneli in odpadali (slika 8 in 9). Na spodnji strani listov smo pod lupo videli nespolna trosišča (slika 10) in z mikroskopiranjem smo določili makrokonidijsko obliko glive Blumeriella jaapii (slika 7).
Iz nespolnih trosišč (slika 6 in 10) se sproščajo konidiji, ki poskrbijo za širjenje bolezni poleti. Obilne padavine pospešujejo širjenje glive. Gliva prezimuje v odpadlih listih, iz katerih se spomladi sproščajo bodisi askospore bodisi pomladanski konidiji, ki povzročijo primarne okužbe listov.
Zatiranje bolezni v gozdu ni potrebno, saj je pojav bolezni popolnoma odvisen od vlažnega vremena. Zaradi zmanjšane primarne produkcije je nekoliko prizadet prirastek v letu, ko je drevesu prekmalu odpadlo listje. Češnjeva listna pegavost je izključno bolezen listov. Zaradi te bolezni se češnji ne posušijo poganjki ali veje. Obolela češnja se bo pomladi ponovno normalno olistala.
na vrh strani