Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Identifikacija lubadarjev v GE Črna-Smrekovca
Avtor(ji): Maarten de Groot
Leto: 2011

V Oddelku 08178, GE Črna-Smrekovec, GGO Slovenj Gradec je bil dne 13. septembra 2011 iz režaste feromonske pasti odvzet vzorec za identifikacijo podlubnikov. Past, iz katere je bil odvzet vzorec, se nahaja na travniku na severnem pobočju na približno 1530 m nadmorske višine. Odvzet vzorec hroščev je bil shranjen v medeno žganje. Vzorci so bili pošlat ker podlubniki so izgledali manjši in ožji od osmerozobega smrekovega lubadarja .

Analiza v Laboratoriju za varstvo gozdov Gozdarskega inštituta Slovenije je pokazala, da vzorec vsebuje dve vrsti lubadarja in sicer osmerozobega smrekovega lubadarja Ips typographus L. 1758 (Slika 1 in 2) in šesterozobega smrekovega lubadarja Pityogenes chalcographus L. 1761 (Slika 3). Hrošči večje vrste I. typographus so bili dvakrat bolj številčni kot P. chalcographus. Razmerje med samci in samicami pri vrsti I. typographus je bilo 1:1. Tudi v lubju so bili rovi od Ips typographus.

Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je v Evropi splošno razširjena vrsta. Glavni gostitelj je smreka (Picea sp.), lahko pa se pojavi tudi na vrstah iz rodu Pinus, Larix in Abies. Vrsta se razmnožuje v skorji in ličju oslabljenih, poškodovanih ali sveže podrtih dreves in močno ogroža smrekove sestoje po Sloveniji. Hrošči se zalegajo predvsem v debelolubne dele dreves, prenašajo pa tudi glive, predvsem iz rodu Ceratocystis in Ophiostoma. Simptomi napada so vhodne odprtine z rjavo črvino, enokraki vzdolžni rovni sistemi v skorji, smoljenje dreves, spreminjanje barve krošnje ter odpadanje skorje.

Šesterozobi smrekov lubadar (P.chalcographus) je prav tako splošno razširjena vrsta v Evropi. Ima iste gostitelje kot osmerozobi smrekov lubadar, tako da se pogosto pojavljata skupaj, le da vrsta P. chalcographus naseljuje bolj tankolubne dele dreves. V skorji oblikuje zvezdast rovni sistem, ki ga sestavlja 3-8 materinskih hodnikov, ki so dolgi 2-6 cm. Rovi ličink so dolgi 2-4 cm. Napadeno drevo se suši od vrha krošnje navzdol.

Obe najdeni vrsti veljata za najnevarnejša podlubnika na smreki.

Slika 1: Samica vrste Ips typographus L. 1758

Slika 2: Samec vrste Ips typographus L. 1758

Slika 3: Pityogenes chalcographus L. 1761

Sestavil: dr. Maarten de Groot

Vodja PDP službe: prof. dr. Dušan Jurc

V vednost:

- Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota, Marija Kolšek , Večna pot 2, 1000 Ljubljana

- Gozdarska knjižnica

Viri

Grüne S., 1979. Handbuch zur Bestimmung der europäischen Borkenkäfer. Verlag M. & H. Schaper, Hannover

Jurc, M. 2008. Gozdna zoologija. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljivi gozdne, Ljubljana


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani