Varstvo gozdov Slovenije

Poročilo o preskusu št.: U2012-004

Avtor(ji): Maarten de Groot, Nikica Ogris
Leto: 2012

Naročnik: ZGS, OE Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor

Opis vzorca: 3 veje bele jelke (Abies alba Miller)

Datum prejema vzorca: 7. 6. 2012 ob 15:00

Čas izvajanja preskusa: od 7. 6. 2012 do 10. 7. 2012

Datum izdaje poročila: 10. 7. 2012

Namen testiranja: določitev povzročitelja poškodb iglic bele jelke

Metoda Rezultat Opomba

LVG SOP/Žuželke in pršice molj jelovih iglic, Argyresthia fundella Fischer von Röslerstamm (1835)

Analizni izvid opravil: dr. Maarten de Groot

Tehnično odgovornost prevzema: prof. dr. Dušan Jurc

DODATEK K ANALIZNEMU IZVIDU ŠT.: U2012-004

1) PODATKI O LOKACIJI IN ČASU POJAVA

Poškodbe iglic bele jelke so se pojavile v GGO Maribor, na Maclju, gozdni odsek 30061A, vzhodna lega. Prve poškodbe ste opazili 30. maja 2012. Poškodbe so se pojavile na površini 1 ha, na podstojnih jelkah. Intenziteta poškodb je bila srednja (11–30 % dreves je bilo poškodovanih). V prejšnjih letih takšnega pojava poškodb iglic jelke niste opazili.

2) REZULTATI, MERITVE

Na vzorcih bele jelke smo zabeležili značilne poškodbe zaradi molja jelovih iglic (Argyresthia fundella Fischer von Röslerstamm, 1835). Gosenice so izjedale notranjost iglic od sredine do vrha iglic. Izžrti del iglic je bil rjav in odmrl. Dolžina odmrlega dela iglic je merila 5–30 mm. Opisani simptomi so bili prisotni na vseh treh vejah, ki so sestavljale vzorec.

3) KOMENTAR IN PREDLOGI ZA UKREPANJE

Molj jelovih iglic je primaren škodljivec, saj lahko napade popolnoma zdrave in vitalne jelke. Ena gosenica lahko uniči 15–30 iglic. Izčrpava gostitelja in priraščanje je slabše. Če izgubi 60 % iglic, bo drevo propadlo v nekaj letih. Če drevo izgubi 90 % iglic, se lahko posuši že naslednje leto. Namnožitev molja jelovih iglic praviloma sledi toplim in suhim letom.

Prognozo izvajamo po naslednjem postopku: maja in junija, pred eklozijo metulja, preštejemo število kokonov na 1000 iglic, tj. na dolžini poganjka 12–13 dm. Napad je velik, če je 5 kokonov na 1000 iglic, srednji napad 0,5–5 kokonov na 1000 iglic in slab napad manj kot 0,5 kokona na 1000 iglic. Štetje izvajamo v sestoju, kjer je več kot 10 % jelke.

Predlagamo, da sanitarno posekate drevesa, ki so izgubila več kot 90 % iglic. Spremljajte namnožitev molja jelovih iglic v naslednjih letih na omenjeni lokaciji in bližnji okolici. Če se bo intenziteta pojava (močen napad, več kot 60 % iglic rjavih ali odpadlih) nadaljevala še v naslednjih letih, priporočamo, da intenzivneje posežete s sanitarnim posekom v poškodovani sestoj. Poškodovane jelke so dovzetne na napad sekundarnih škodljivcev, kot so podlubniki, zato bodite pri spremljanju poškodovanosti bele jelke pozorni tudi na te.

4) DOKUMENTACIJA S FOTOGRAFIJAMI:

Slika 1. Poganjek bele jelke s poškodbami iglic zaradi molja jelovih iglic (Argyresthia fundella) (foto Maarten de Groot)

Dodatek k analiznemu izvidu sestavila: dr. Maarten de Groot in dr. Nikica Ogris

Tehnično odgovornost prevzema: prof. dr. Dušan Jurc

V vednost:

Marija Kolšek, vodja službe za varstvo gozdov, ZGS, CE,

Gozdarska knjižnica,

arhiv LVG.

Viri

Jurc M. 2008. Gozdna zoologija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 348 str.

na vrh strani