Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Zdravstveno stanje črnega bora na Krasu v februarju 1987
Avtor(ji): Janez Titovšek, Dušan Jurc
Leto: 1987

Na vaš predlog sva dr. J. Titovšek in mag. D. Jurc pregledala zdravstveno stanje črnega bora na kraškem gozdnogospodarskem območju 11.2.1987. Pregledala sva del sestojev črnega bora, katerih zdravstveno stanje smo proučevali že 1.1986 , to pa so: ob cesti Sežana -Dutovlje, Krapence in Mirenski bori.

V lanskem letu smo potek sušice borovih vej sledili od sredine marca , zato lahko današnje stanje-primerjamo le s poročilo kraških gozdarjev iz tistega časa. Ti so opazili sušenje vej črnega bova v decembru 1985, nato pa se je intenzivnost sušenja povečevala skozi vso zimo in pomlad 1986. Na omenjenih lokacijah nisva opazila sušenja vej, za katerega bi lahko ugotovila, da je nastalo v tej zimi. Precej suhih vej je obdržalo odmrle in rjave iglice, vendar je po številnih trosiščih glive Cenangium ferruginosum in razkrojenosti odmrlega lubja mogoče ugotov*iti, da so se veje posušile že v lanski sezoni. Odpadanje suhih iglic se ni nadaljevalo v večjem obsegu od junija 1986 dalje. Za razliko od pomladi 1986, ko so trosišča zajedavske glive izraščala predvsem iz tankih , odmrlih vej črnega bora (1-2 cm premera), pa so sedaj zrela in še nezrela trosišča v izjemno velikem številu razvita tako na tankih vejicah, kot na odmrlih vejah in debelcih mladih borov, ki imajo premer do 8 cm. To dejstvo se sklada z navedbami iz literature, ki omenja, da nastajajo trosišča te gIive v dveh obdobjih -spomladi in jeseni. Izgled okuženih sestojev črnega bora na pregledanih lokacijah v februarju 1987 potrjuje predvidevanja, da se epifitocija sušice borovih vej v 1.1987 po vsej verjetnosti ne bo nadaljevala v takem obsegu kot leta 1986. Za dokončno potrditev tega predvidevanja pa je potrebno opazovati zdrav.stanje črnega bora še nekaj mesecev.

Številčno stanje podlubnikov sva preverjala na 3 lokacijah:

1. ob cesti Sežana-Dutovlje, 2. v Krapencah in 3. v Hirenskih aorib. Na osebkih borov, ki so v preteklem letu propadli zaradi okužbe z glivo C. ferruginosum in zaradi drugih dejavnikov sva le na lokaciji ob cesti Sežana-Dutovlje zasledila v vejah in debelcu mlajšega odmrlega bora nekaj osebkov vrste Pityogenes bistridentatus. Pri večini iz sestoja izločenih in odmrlih borov je lubje že v fazi dekompozicije in ne predstavlja ekološke niše za razvoj podlubnikov. Taki osebki ne predstavljajo trofične kapacitete za podlubnike in potencialne nevarnosti za gradacijo. Zato posek teh drobnih osebkov zaradi nevarnosti, prerazmnožitve lubadarjev ni neobhodno potreben.

Živi del s sušico borovih vej okuženih sestojev pa še vedno ostaja oslabljen in bo zaradi tega potrebno še nadalje budno spremljati dinamiko podlubnikov, še zlasti tehle vrst: Blastophagus minor, B. piniperda, Ips acuminatus in vse Pityogenes vrste.

Poudariti pa je treba, da predstavljajo suhi stoječi bori potencialno nevarnost za širjenje gozdnih požarov.


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani