Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Sušenje vrhov dveh mamutovcev (Sequoiadendron giganteum ILind./ Buchh.) na Ruperč vrhu
Avtor(ji): Dušan Jurc, Primož Oven
Leto: 1999

V avgustu 1998 ste nas prosili za mnenje o vzroku sušenja vrhov mamutovcev, ki rasteta v parku nekdanjega gradu Ruperč vrh. Takrat ste nam dostavili veje iz posušenega vrha enega drevesa (19.8. 1998). V oktobru nam je pisal lastnik zemljišča g. Anatol Fabiančič in prav tako prosil za nasvet, kako ukrepati, da se bo sušenje ustavilo (14. 10. 1998).

Drevesa smo si 27. 1. 1999 ogledali: sodelavca Uprave RS za varstvo naravne in kulturne dediščine ga. Mira Ivanovič in g. Marko Simič, ter sodelavca projekta Uvajanje arboristike v Sloveniji, vodja dr. Primož Oven in sodelavec mag. Dušan Jurc.

O dveh mamutovcih na Ruperč vrhu je Vinko Strgar (1978) zabeležil sledeče ugotovitve:

"Ostale tri dolenjske sekvoje so bile svojčas zelo lepe, podobne onim v Hotemežu, vendar jih je zadnja leta strela tako poškodovala, daje bilo treba sekvojam na Ruperč vrhu pri Novem mestu odrezati vrhova, eni 5 m , drugi 9 m."

Od tedaj do našega ogleda januarja 1999 sta mamutovca pognala vsak po nekaj vrhov, ki so bili po navedbi g. Fabiančiča spomladi leta 1998 še zeleni, sušiti pa so se pričeli v vegetacijski dobi. Drevo, ki je bližje ruševinam gradu, je vitalnejše kot drugo, nižje ležeče. Slednje ima večje število suhih stranskih vej (te veje so do 1 cm v premeru in dolge do 50 cm). Na njih ni vidnih trosišč zajedavskih gliv.

Strelo pogosto navajajo kot pomemben dejavnik, ki povzroči odmiranje vrhov mamutovcev (HEWES 1981, STRGAR 1987). Običajno opazimo, da se pri udaru strele od debla odlušči različno širok pas skorje, poškodba pa pogosto poteka spiralno od vrha pa vse do baze drevesa. Redko strela drevo popolnoma raztrešči. Redki so tudi pojavi, ko drevo zaradi udara strele odmre, kljub temu da na drevesu ni vidnih fizičnih poškodb. V tem primeru odmrtje drevesa najverjetneje povzroči razelektritev (to pogosto lahko opazimo v gozdu, kjer je poleg zaradi strele fizično poškodovanega drevesa še več dreves, ki so odmrla zaradi fizioloških poškodb pri razelektritvi). Na obeh mamutovcih nismo opazili novih poškodb, ki bi jih lahko pripisali učinku strele, zato domnevamo, da sušenje vrhov ni posledica udara strele (z večjo gotovostjo bi to potrdili tako, da bi zlezli na drevesi).

Verjetnejša se nam zdi razlaga, daje vzrok odmiranju vrhov mamutovcev na Ruperč vrhu motena oskrba z vodo, ki je nastopila zaradi neustreznega rastišča in povečanja dimenzij obeh dreves. Mamutovec ima namreč izjemno ozko ekološko amplitudo, zaradi česar raste v svoji domovini (v Kaliforniji) v ozkem pasu, ki je dolg 400 km in širok največ 24 km, na nadmorski višini 1300-2200 m. V tem pasu raste le na 75. rastiščih. Neobhodna za dobro rast so vlažna in peščena tla. Lega, kjer rasteta mamutovca na Ruperč vrhu, je grebenska, kroženje zraka je nemoteno (veter), mikroklima ni gozdna, ampak je zaradi skoraj solitarne lege dreves ekstremnejša. Tla so, kolikor smo uspeli opaziti na cestnem useku, glinasta in težka. Lahko rečemo, da niso taka, kakršna ustrezajo mamutovcu, torej globoka in peščena. Domnevamo, daje rastišče, kjer rasteta mamutovca na Ruperč vrhu, tisti negativni dejavnik, ki onemogoča optimalen razvoj teh dveh dreves. Normalen razvoj drevesa nareč poteka dinamično, po homeostaznem principu uskljevanja vseh, za življenje drevesa nujno potrebnih, živih tkiv (KOZLOWSKI IN SOD. 1990). Domnevamo, da se je zaradi povečanja koreninskega sistema v sicer neugodnem rastišču, zmanjšala učinkovitost korenin pri oskrbi velike krošnje z vodo. Ne izključujemo tudi možnosti odmiranja korenin, kot odziv na takšne razmere. Zlasti v sušnih obdobjih so najvišji deli krošnje slabo preskrbljeni z vodo, zato se prično sušiti. Ta pojav opazimo tudi pri drugih drevesnih vrstah in je splošna reakcija drevesa na pomanjkanje vode (pogosto je tudi okuženost in odmiranje korenin vzrok za ta pojav).

Doslej se nismo ukvarjali z zdravstvenim stanjem mamutovcev pri nas. Pojav sušenja vrhov brez znamenj poškodb zaradi strele, ki smo ga opazili na Ruperč vrhu in našo razlago zanj bi bilo potrebno potrditi z opazovanji sušenja vrhov tudi drugih mamutovcev, ki rastejo pri nas. Priporočamo redno kontrolo obeh mamutovcev.

Sestavila: Mag. Dušan Jurc, Dr. Primož Oven

V vednost: g. Aatol Fabiančič, Glavarjeva 47, 1000 Ljubljana

Viri

STRGAR, V., 1978: O sekvojah v naravi in pri nas. Proteus, 41, str. 143-147.

HEWES, J. J., 1981 : Redwoods, The world's largest trees. Gallery books, New York, 192 str.

KOZLOWSKI, T.T, KRAMER, J.P. & PALLARDY S.G. 1990. The physiological ecology of woodyplants. Acc. Press. New York, 657.


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani