Varstvo gozdov Slovenije

Sušenje bresta (Ulmus glabra) pred planinskim domom v Kamniški Bistrici

Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1999

Konec julija 1999 in nato še 6.8. 1999 ste nas po telefonu zaprosili, da ugotovimo vzrok sušenja mogočnega bresta pred planinskim domom v Kamniški Bistrici in po možnosti svetujemo ukrepe, ki bi bili potrebni za ozdravitev.

V petek, 7. 8. 1999 sva si Matej Rupel, teh sod., Gozdarski inštitut Slovenije in mag. Dušan Jurc, fitopatolog, GIS ogledala obolelo drevo in vzela vzorce za laboratorijske analize.

Goli brest (Ulmus glabra Huds.) raste na vrtu z mizami pred planinskim domom. Obseg drevesa v prsni višini je 398 cm (premer je 127cm), višina pa je 20-25 m. Pred tremi leti so odžagali številne veje (s premerom 10-25 cm), ki jih je polomil žled. V letošnjem juniju so oskrbniki doma opazili naglo sušenje vej na več mestih v krošnji. Veje se sušijo od vrha navzdol, na debelih vejah odganjajo številni mladi poganjki. Le dve najdebelejši spodnji veji, rasteta proti planinskemu domu) sta brez suhih tankih vejic.

Vzorce suhih in sušečih se vej sva odvzela iz krošnje v višini 8-10 m. Na prečnem prerezuje v zadnji, najmlajši braniki (letnici) opazen temno rjav kolobar, ki je pri popolnoma suhih vejicah sklenjen, pri komaj odmirajočih pa še ne obsega vse zadnje letnice, ampak je prekinjen. Način sušenja in temna obarvanost lesa v zadnji letnici sta dovolj značilna znamenja za ugotovitev, da je brest okužila gliva Opihiostoma ulmi, ki povzroča holandsko brestovo bolezen. To je najnevarnejša bolezen vseh vrst brestov v Sloveniji in v Evropi. O njej lahko najdete številne podatke v literaturi o gozdni fitopatologiji. V Evropo so jo prinesli po prvi svetovni vojni, v začetku 30. let je prodrla do Slovenije in povzročila prvi val sušenja brestov. Po letu 1970 so bili vneseni v Anglijo novi, agresivnejši sevi glive in ti sevi so povzročili drugi val sušenja, ki je dosegel Slovenijo v začetku 80. let. Glivo prenašata veliki in mali brestov beljavar (Scolytus scolytus in S. multistriatus). Bolezen je tipična traheomikoza, kar pomeni, da gliva s svojimi toksini izzove oblikovanje til (čepkov) v prevajalnih elementih drevesa (lesa) in zaradi tega se prekine dovajanje vode v dele drevesa nad okužbo.

Pred nekaj leti so opisali novo vrsto glive, ki je zelo podobna O. ulmi in povzroča enake simptome bolezni. Imenovali so jo Ophiostoma novo-ulmi. Z namenom, da bi ugotovili vrsto glive, ki je okužila brest v Kamniški Bistrici smo odvzete vzorce v fitopatološkem laboratoriju GIS sterilizirali in jih gojimo na sterilni hranilni podlagi. Rezultati bodo znani v nekaj tednih, vendar natančna ugotovitev vrste glive nima nikakršnega vpliva na spodaj navedene ugotovitve.

V drevesu pred planinskim domom v Kamniški Bistrici je bolezen okužila večino vej v krošnji. Drevo nima nikakršnih obrambnih mehanizmov proti tej bolezni in kmalu bo v celoti odmrlo. Menimo, da bi bili kakršnikoli ukrepi zdravljenja neuspešni, ker je okuženost krošnje preobširna (uspešno so v Angliji zatirali bolezen na posameznih drevesih tako, da so obžagali obolele veje in v deblo injicirali fungicid na osnovi benomyla -pri nas ta način zdravljenja ni preizkusil še nihče. Ugotovili so, da so bolezen lahko zatrli le v začetni fazi, ko gliva še ni okužila večjega dela krošnje).

V odmrlem brestu se bodo naselili brestovi beljavarji, zato vam priporočamo, da po odmrtju brest čim preje odstranite. Hroščki, ki bi se zaredili pod lubjem, bi namreč lahko prenesli bolezen na breste v okolici.

Sestavil: Mag. Dušan Jurc

Ljubljana, 10. 8. 1999

V vednost: Dom v Kamniški Bistrici, Kamniška Bistrica 9, 1242 Stahovica

na vrh strani