Varstvo gozdov Slovenije

Zdravstveno stanje senčnike (Sciadopitys verticillata /Thunb./ S. & Z.)

Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 1999

Prof dr. Jože Maček mi je poslal dve vejici senčnike (Sciadopitys verticillata /Thunb./ S. & Z.), ki ju je dobil od Vas in sporočam, kaj sem našel na njima.

Iglice na eni vejici so rahlo porumenele, predvsem na konceh. Na obeh vzorcih so posamezne iglice obgrizene ob strani ali pa na konceh in ob teh obgrizninah je ozek porjavel rob. Z lupo nisem našel na odmrlem tkivu nobenih trosišč gliv in vzorca zato niti nisem mikroskopiral. Dolžinski prirastek vejic je za stranske veje pri tej vrsti normalen, tudi iglice so normalne dolžine.

Senčnika je zelo občutljiv iglavec, z ozko ekološko amplitudo. Na Japonskem raste v majhnem arealu, ki ima peščena, rahla in kisla tla. V svoji domovini je to drevo visoko do 40 m, v Evropi doseže največ 10 m. Dejavnika, ki onemogočata optimalno rast senčnike pri nas sta predvsem klima in tla. Zimski mraz povzroča fiziološko pomanjkanje vode (zmrznjena tla onemogočajo sprejem vode, iglice pa vodo izgubljajo), ki je še posebej izrazito na osončenih delih krošnje. Tla morajo biti predvsem brez apnenca, drugače so iglice klorotične in drevo slabo prirašča. Pri nas še nisem videl senčnike (videl pa sem jih le kakšnih pet), ki bi se po vitalnosti in lepoti mogle primerjati s primerki v Angliji, ki rastejo v atlantskem podnebju in v globokih, peščenih in rahlih tleh.

v telefonskem pogovoru ste povedali, da drevo raste za Bežigradom, na severni strani hiše. Visoko je pribl. 1.80 m, ima pet debel in je bilo doslej čudovito lepo. Poslana vzorca kažeta rahlo porumenelost, ki jo povzročajo neustrezna tla. Tla za Bežigradom so peščena (šodrasta) zelo odcedna in apnenčasta. Priporočam, da na širše območje korenin vsako leto dodajate kompost (iz vrtnih odpadkov ali dobro uležan hlevski gnoj) pomešan s šoto. S tem bi vrhnje plasti tal zakisali in priskrbeli senčniki dovolj hranil. Če to ne bo preprečilo rumenenja, vsako leto plitko vkopljite v tla v območju korenin 50 gr/m² žvepla v prahu (ta se počasi veže v kisline, ki zakisujejo tla). Drugi tip poškodb so obgriznine iglic. Povedali ste, da imajo rododendroni na vašem vrtu liste ob strani obgrizene in domnevam, da te poškodbe povzroča brazdasti trsni rilčkar. Ni mi znano, ali ta škodljivec obgrizuje tudi senčniko. Poškodb je malo in zatiranja nebi priporočal. Če pa bo poškodb v naslednjih letih več, bi bilo dobro ugotoviti ali obgriznine res povzroča ta škodljivec (hroščki se podnevi skrivajo pod raznimi rastlinskimi ostanki na tleh, ponoči pa obžirajo liste na rastlini). Zatiranje tega škodljivca pa je zelo škodljivo za celotno biologijo tal (zalivanje z isekticidi), zato se ga lotite le, v kolikor bi bile poškodbe senčnike za vas nevzdržne.

Sestavil: Mag. Dušan Jurc

Ljubljana, 22. 3.1999

V vednost: Prof. dr. Jože Maček, Jamnikarjeva 101,1000 Ljubljana

na vrh strani