Varstvo gozdov Slovenije

Poročilo o zdravstvenih pregledih sadik v gozdnih, okrasnih in topolovih drevesnicah v letu 1999

Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 2000

V letu 1999 so lastniki 16. gozdnih, okrasnih in topolovih drevesnic prijavili Gozdarskemu inštitutu Slovenije svoje drevesnice za obvezni zdravstveni pregled sadik. Preglede sadik v vseh prijavljenih drevesnicah je opravil mag. Dušan Jurc, dipl. biol.. Pregledane so bile naslednje drevesnice: drevesnice gozdnih in okrasnih rastlin Štivan, Pinus, Omorika, Lovrenc na Pohorju, Hraščica, Polana, Mengeš, Radvanje, Markovci, Tišina, Rimš, Kostanjevica na Krki, Vrtnarija Tušek in Medvedica ter topolovi drevesnici Ižakovci in Vrbina. Sadike smo pregledali spomladi, v času, ko se najbolje opazijo znaki rastlinskih bolezni in škodljivcev (1. junij - 31. julij) in ponovno v jeseni, predenje šel sadilni material v promet (1. september - 31. november). Pri spomladanskem pregledu smo svetovali ukrepe za zatiranje ugotovljenih bolezni in škodljivcev. Ob pregledu smo sestavili zapisnik in zdravstveno stanje sadik zabeležili v knjige o zdravstvenih pregledih. Pri jesenskem pregledu drevesnic smo za sadike, ki ustrezajo merilom Pravilnika o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Ur. list SFRJ. št. 56, 1986, s. 1542 -1588, popr. št. 3, 1987), izdali tudi spričevalo.

Zaradi obvestila Službe za varstvo rastlin, smo posebno pozornost pri zdravstvenih pregledih sadik posvetili iskanju simptomov bakterijskega hruševega ožiga (Erwinia amylovora) na dovzetnih gostiteljskih rastlinah (Malus sp., Pyrus sp., Sorbus sp., Pyracantha sp., Crataegus sp., Cotoneaster sp. in ostali rodovi iz poddružine Pomoideae). V nobeni od pregledanih drevesnic nismo našli simptomov omenjene bolezni, ki bi upravičevali natančnejše določevanje povzročiteljev, oziroma pošiljanje vzorcev pooblaščeni instituciji. Močno sušenje poganjkov kontejnerskih rastlin Cotoneaster sp. smo opazili v drevesnici Štivan, vendar menimo, da jih je poškodoval zimski mraz ali izsušitev korenin. Pri terenskem ogledu sestojev robinije v Brdih smo opazili na klančini pri zasebni hiši močno odmiranje vej Cotoneaster sp., ki so odmrle tudi 1 m in več v dolžino. Tudi tu niso bili prisotni nobeni simptomi hruševega ožiga.

Zaradi sprememb v vrstni sestavi gojenih sadik se spreminja tudi vrstna sestava bolezni in škodljivcev, ki smo jih ugotovili na sejankah in presajenkah pri zdravstvenih pregledih sadik v letu 1999. Bistveno se zmanjšuje število sadik iglavcev, povečuje pa se število sadik listavcev. Največji praktični problem predstavlja drevesničarjem zaščita hrastov (predvsem doba in gradna) pred hrastovo pepelovko (Microsphaera alphitoides).

Svetujemo jim novejša kemijska sredstva proti pepelovkam in obvezno uporabo več različnih pripravkov v eni sezoni. Boljše je znanje drevesničarjev in izkušnje pri obvladovanju (preventivni zaščiti) borovega osipa (Lophodermium sp.) na iglicah rdečega bora, ki je pred leti povzročal največ težav pri proizvodnji sadik rdečega bora. Že ob obeh zdravstvenih pregledih sadik smo uničili sadike zelenega bora, okužene z mehurjevko zelenega bora (drevesnica Tišina). Zanimiv je množični in splošni pojav grizlic na hrastih (Caliroa sp.), ki jih doslej v Sloveniji nismo ugotovili v gradaciji. Splošno razširjeni novi škodljivci, npr. Cameraria ohridella in Argyresthia thuiella, so pogostni tudi v pregledanih drevesnicah, slednji sicer ne na sadikah pogosto gojenega kleka, ampak na starejših rastlinah v okolici drevesnic ali v protivetrnih pasovih kleka v drevesnicah. Opažamo, da najmočnejše poškodbe sadik v pregledanih drevesnicah ne povzročajo bolezni in škodljivci, ampak neustrezna raba herbicidov.

Priloge:

1) 16 preglednic s seznamom bolezni in škodljivcev, najdenimi v posameznih drevesnicah

2) 16 zapisnikov spomladanskih pregledov

3) 16 zapisnikov jesenskih pregledov

4) 8 seznamov sadik za drevesnice, kjer v preglednicah niso navedene vse vzgojene sadike

Sestavil: Mag. Dušan Jurc Ljubljana, 5. 1. 2000

Drevesnica: Topolova drevesnica Vrbina

Liste je rahlo okužila rjava pegavost topolovih listov (Marssonina brunnea) in posamična debelca je napadel mali topolov kozliček (Saperda populnea)

Gozdna drevesnica Markovci

Quercus robur Liste je v sledovih okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides)

Pinussylvestris Lanskoletne iglice je v sledovih okužil borov osip (Lophodermium sp.)

Acer platanoides Liste je rahlo okužila javorova pepelovka (Uncinula bicornis) in v sledovih pepelovka Uncinula tulasnei.

Gozdna drevesnica Tišina

Quercus robur Liste je močno okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides).

Pinus sylvestris Lanskoletne iglice je rahlo okužil borov osip (Lophodermium sp.), močno pa Naemacyclus niveus.

Picea abies adike je v sledovih napadla smrekova uš (Sacchiphantes sp.)

Pinus strobus Posamične sadike je okužila mehurjevka zelenega bora (Cronartium ribicola).

Aesculus hippocastanum Liste je rahlo napadel škodljivec Cameraria ohridella

Thuja sp. Poganjke je močno napadel škodljivec Argyresthia thuiella

Gozd. in okrasna drevo Mengeš

Quercus robur Liste jev sledovih okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides)

Prunus avium Liste je v sledovih okužila listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophyllum) in rahlo listna pegavost (Blumeriella jaapii)

Cornus sanguinea Liste je rahlo okužila gliva Septoria corni

Aesculus hippocastanum Liste je rahlo okužila listna sušica divjega kostanja (Guignardia aesculi), močno pajihje napadel listni zavrtač divjega kostanja (Cameraria ohridella)

Drevesnica Štivan

Picea abies Posamično je presajenke napadla srnrekova uš (Sacchiphantes sp.)

Acer pseudoplatanus Liste je močno okužilajavorova katranasta pegavost (Rhytisma acerinum)

Mahonia aquifolium Liste je močno okužila lja Cumminsiella sanguinea

Sorbus aucuparia Liste je v sledovih okužila lja Gymnosporangium tremelloides

Chamaecyparis lawsoniana Posamezne vrhove vejic je okužila Kabatina thujae

Gozd. in okrasna drevesnica Rimš

Quercus robur Liste je rahlo okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides) in rahlo obgrizle ličinke grizlice (Caliroa sp.)

Platanus sp. Liste je v sledovih napadel platanov molj (Lithocolletis platani)

Pinus nigra Iglice je močno okužila rdeča progavost borovih iglic (Mycosphaerella pini

Prunus laurocerafsus Liste je v sledovih okužila listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophyllum) in rahlo so jih obgrizli imagi brazdastega trsnega rilčkarja (Otiorrhynchus sulcatus)

Tilia sp. Liste je rahlo okužila listna pegavost (Cercospora microsora)

Cornus sanguinea Liste je močno okužila listna pegavost (Septoria corni)

Okrasna drevo Kostanjevica

Cornus sanguinea Liste je močno okužila listna pegavost (Septoria corni)

Gozdna drevesnica Polana

Quercus robur Liste je rahlo okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides)

Quercus robur Liste so močno obžrle ličinke grizlice (Caliroa sp.) in rahlo jih je okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides)

Gozd. drev. Lovrenc na Pohorju

Acer pseudoplatanus Liste je v sledovih okužilajavorova katranasta pegavost (Rhytisma acerinum) in javorova pepelovka (Uncinula bicornis)

Quercus petraea Liste je v sledovih okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides)

Drevesnica: Pinus d.o.o.

Quercus petraea Liste je rahlo okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides)

Pyrus pyraster Liste je rahlo okužil škrlup (Venturia inaequalis)

Malus sylvestris Liste je rahlo okužil škrlup (Venturia inaequalis)

na vrh strani