Varstvo gozdov Slovenije

Poročilo o zdravstvenih pregledih sadik v gozdnih, okrasnih in topolovih drevesnicah v letu 2000

Avtor(ji): Maja Jurc
Leto: 2001

V letu 2000 so lastniki 17. gozdnih, okrasnih in topolovih drevesnic prijavili Gozdarskemu inštitutu Slovenije svoje drevesnice za obvezni zdravstveni pregled sadik. Preglede sadik v vseh prijavljenih drevesnicah je opravil doc. dr. Maja Jurc, dipl. inž. gozd.. Pregledane so bile naslednje drevesnice: drevesnice gozdnih in okrasnih rastlin Štivan, Omorika, Lovrenc na Pohorju, Hraščica, Polana, Mengeš, Radvanje, Markovci, Tišina, Rimš, Vrbina -sedež, Kostanjevica na Krki, Vrtnarija Tušek, Medvedica, Ponoviče ter topolovi drevesnici Ižakovci in Vrbina. Sadike smo pregledali spomladi, v času, ko se najbolje opazijo znaki rastlinskih bolezni in škodljivcev (1. junij - 31. julij) in ponovno v jeseni, preden je šel sadilni material v promet (1. september - 31. november). Pri spomladanskem pregledu smo svetovali ukrepe za zatiranje ugotovljenih bolezni in škodljivcev. Ob pregledu smo sestavili zapisnik in zdravstveno stanje sadik zabeležili v knjige o zdravstvenih pregledih. Pri jesenskem pregledu drevesnic smo za sadike, ki ustrezajo merilom Pravilnika o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih ..... in gozdnih rastlin (Ur. list SFRJ. št. 56,1986, s. 1542 -1588, popr. št. 3, 1987), izdali tudi spričevalo.

Zaradi obvestila Službe za varstvo rastlin, smo posebno pozornost pri zdravstvenih pregledih sadik posvetili iskanju simptomov bakterijskega hruševega ožiga (Erwinia amylovora) na dovzetnih gostiteljskih rastlinah (Malus sp., Pyrus sp., Sorbus sp., Pyracantha sp., Crataegus sp., Cotoneaster sp. in ostali rodovi iz poddružine Pomoideae). V nobeni od pregledanih drevesnic nismo našli simptomov omenjene bolezni, ki bi upravičevati natančnejše določevanje povzročiteljev, oziroma pošiljanje vzorcev pooblaščeni instituciji. Močno sušenje poganjkov kontejnerskih rastlin Cotoneaster sp. smo opazili v drevesnici Štivan, vendar menimo, da jih je poškodoval zimski mraz ali izsušitev korenin.

V letu 2000 smo od Službe za varstvo rastlin prejeli tudi obvestilo o obveznem spremljanju simptomov šarke (Plum pox potyvirus - PPV) katero uvrščamo v viruse: Potyviridea: Potyvirus. Glavni drevesni gostitelj je koščičasto sadno drevje, vključno z marelicami in slivami. Okuženi so lahko tudi mandlji, vendar kažejo malo simptomov. S PPV so najbolj okužene divje ali okrasne vrste koščičastega drevja (Prunus), kot so Prunus besseyi, P. cerasifera, P. insitia in P. lomenlosa. P. spinosa je dolgo veljala za dobrega naravnega gostitelja PPV. PPV izvira iz vzhodne Evrope (Bolgarija), od koder se je razširil na večji del celine (OEPP/EPPO, 1974). Doslej ni bil zabeležen noben primer zunaj evropsko-sredozemskega območja. Okuženo koščičasto drevje je glavni vir okužbe. Z njega se virus prenaša bodisi s cepljenjem ali včasih z vektorji - listnimi ušmi, ki sesajo floemski sok gostiteljev. Simptomi: pojavijo se lahko na listih (spomladi se jasno vidijo klorotične pege, pasovi ali kolobarji, nekroze ali celo skrotovičenje breskovih listov) ali plodovih (opazne so klorotične pege ali kolobarji). V primeru, da se bolezen pojavi v sadovnjakih, se okužba začne po 2-3 letih širiti s prvih okuženih dreves na širše območje bodisi z vektorji ali s cepiči iz okuženih matičnih dreves, ki nimajo fitosanitarno spričevalo o zdravstveni neoporečnosti. Obolelost za šarko pomeni resno nadlogo zlasti v sadjarskih območjih srednje in vzhodne Evrope. Virusna okužba lahko povzroči občutno izgubo pridelka, tja do 100 %. PPV je v EPPO na A2 karantenski listi Karantenski škodljivi organizmi (OEPP/EPPO, 1983). Pri pregledih gozdnih in okrasnih drevesnic smo iskali simptome šarke na ustreznih gostiteljiskih rastlinah. Na gostiteljih rodu Prunus smo v drevesnicah Tišina, Markovci pri Ptuju ter Semesadike Mengeš opazili bledice na listih, ki bi lahko bili simptomi, ki so značilni za šarko. Pri jesenskem pregledu smo nabrali vzorce listja iz omenjanih drevesnic ter jih posredovali Oddelku za varstvo rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Izvidi na šarko so bili negativni in menimo, da so motnje v rasti listov nastale zaradi neuravnotežene prehrane, predvsem zaradi močnega gnojenja z dušikovimi gnojili.

Zaradi sprememb v vrstni sestavi gojenih sadik se spreminja tudi vrstna sestava bolezni in škodljivcev, ki smo jih ugotovili na sejankah in presajenkah pri zdravstvenih pregledih sadik v letu 2000. Bistveno se zmanjšuje število sadik iglavcev, povečuje pa se število sadik listavcev. Največji praktični problem predstavlja drevesničarjem, tako kot v letu 1999, zaščita hrastov (predvsem doba in gradna) pred hrastovo pepelovko (Microsphaera alphitoides). Svetujemo jim novejša kemijska sredstva proti pepelovkam in obvezno uporabo več različnih pripravkov v eni sezoni. Boljše je znanje drevesničarjev in izkušnje pri obvladovanju (preventivni zaščiti) borovega osipa (Lophodermium sp.) na iglicah rdečega bora, ki je pred leti povzročal največ težav pri proizvodnji sadik rdečega bora. Že ob obeh zdravstvenih pregledih sadik smo uničili sadike zelenega bora, okužene z mehurjevko zelenega bora (drevesnica Tišina). Zanimiv je množični in splošni pojav grizlic na hrastih (Caliroa sp.), ki jih doslej v Sloveniji nismo ugotovili v gradaciji.

Splošno so v pregledanih drevesnicah razširjeni novi škodljivci iz reda Lepidoptera - metulji kot so npr. listni zavrtač divjega kostanja (Cameraria ohridella), platanov molj (Lithocolletis platani), robinijeva zavrtača (Parectopa robiniella, Phyllonorycter robiniella) ter hrastov molj (Tischeria complanella). Zavrtač iglic in poganjkov kleka (Argyresthia thuiella) se pojavlja na sadikah gojenega kleka na starejših rastlinah v okolici drevesnic ali v protivetrnih pasovih kleka v drevesnicah.

Opažamo, da najmočnejše poškodbe sadik v pregledanih drevesnicah ne povzročajo bolezni in škodljivci, ampak neustrezna raba herbicidov. Tako so v drevesnici Markovci pri Ptuju za zatiranje plevela na gredicah s sadikami pravega kostanja, rdečega hrasta in bukve uporabljali prevelike odmerke herbicida Fusilade Super (2 l /ha). Tudi v drevesnici Tišina so bile sejanke domačega kostanja in rdečega hrasta poškodovane zaradi prevelikega odmerka herbicida Simopin.

Pri vseh spomladanskih in jesenskih pregledih so sodelovali gozdarski inšpektorji: Anica Zavrl Bogataj, dipl. inž. gozd. (Semesedike Mengeš, Štivan, Medvedica), Janez Slavec, dipl. inž. gozd. (Rimš 1, Rimš II, Vrbina, Kostanjevica na Krki), Andreja Ratajc, dipl. inž. gozd. (Hraščica, Polana, Lovrenc na Pohorju, Omorika, Tišina) ter Drago Križan, dipl. inž. gozd., (Lovrenc na Pohorju, Omorika, Markovci pri Ptuju, Radvanje pri Mariboru).

Priloge:

1) 16 preglednic s seznamom bolezni in škodljivcev, najdenimi v posameznih drevesnicah

2) 15 zapisnikov spomladanskih pregledov

3) 15 zapisnikov jesenskih pregledov

4) seznami sadik v pregledanih drevesnicah (le za tiste drevesnice, pri katerih v preglednici niso

navedene vse sadike)

Sestavila: Doc. dr. Maja Jurc

Ljubljana, 15.2.2001

Drevesnica: Medvedica

Liste je v sledovih okužila hrasto va pepelovka (Microsphaera alphitoides)

V sledovih je prisotna gliva (Taphrina sp), ki povzroča deformacijo listne ploskve

Rahla okužba z glivo (Phyllactinia guttata)

Liste je v sledovih okužila siva listna pegavost (Crystalariella depredaens)

Rahel napad škodljivcev korenin v zemlji (ogrci majskega hrošča - Melolontha

melolontha ali bramor - Gryllotalpa gryllotalpa)

Drevesnica: Gozdna drevesnica Tišina

Iglice je rahlo okužil borov osip (Lophodennium sp.), močno pa Cyclaneusma niveus.

Sadike je v sledovih napadla smrekova uš (Sacchiphantes sp.)

Liste je rahlo napadel listni zavrtač divjega kostanja (Cameraria ohridella)

Poganjke je močno napadel škodljivec Argyresthia thuiella

V sledovih okužbe s hrastovo pepelovko (Microsphaera alphitoides), hrastovih grizlic (Apetimus abdominalis, Apetimus bracatus in Calyroa lymacina), ter napad hrastovega molja (Tischearia complanelfa)

Rahel napad male borove zapredkarice (Acantholyda hieroglyphica)

Rahel napad zavrtačev listov robinije (Parectopa robiniella, Phyllonorycter robiniella)

Liste je v sledovih okužila gliva Blumeriella jaapii

Drevesnica: Gozd. drev. Lovrenc na Pohorju

Liste je v sledovih okužila javorova katranasta pegavost (Rhytisma acerinum) in javorova pepelovka (Uncinula bicornis)

Liste je v sledovih okužila hrasto va pepelovka (Microsphaera alphitoides)

V sledovih smo opazili hrastovi grizlici (Apetimus abdominalis, Apetimus braccatus), hrastovega molja (Tischeria complanella) ter ose šiškarice Cynipidae -npr. Cinips neurosectus)

Liste je v sledovih okužila gliva Phyllactinia guttata

Rahla okužba s pepelovko (Microsphaera alphitoides)

Drevesnica: Topolova drevesnica Ižakovci

Po merilih iz 8. člena pravilnika o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin jih ni. V sledovih smo odkrili škodljivce, ki se ponavadi pojavljajo v topolovih nasadih (Plagiodera versicolor - modri vrbov lepenec, Phyllodecta vitellinae - mala vrbovka, Melasoma populi- , rdeča topolovka, Cryptorrhynchus lapathi- jelšar, Saperda sp. – topolovi kozlički)

Drevesnica: Gozdna drevesnica Polana

Liste je rahlo okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides)

Liste so močno obžrle ličinke grizlice (Caliroa sp.) in rahlo jih je okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides)

Listi v sledovih okuženi s hrastovo pepelovko(Microsphaera alphitoides), ugotovljena je bila prisotnost hrastovih grizlic (Apetimus abdominalis, A. bracatus, Caliroa sp.) ter hrastovega minerja (Tischeria complanella)

V sledovih ugotovljena hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides), hrastove grizlice (Apetimus sp,) ter hrastov molj (Tischeria complanella)

Drevesnica: Gozdna in okrasna drevo Muta

Liste je v sledovih okužila listna pegavost (Blumeriellajaapii)

Liste je rahlo okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides) in v sledovih so jih obgrizle ličinke grizlice (Caliroa sp.)

Sadike je v sledovih napadla smrekova uš (Sacchiphantes sp.)

Iglice je srednje močno okužila gliva (Botrytis sp.)

Posledice deformacije rasti po škropljen ju zoper Botrytis sp.

Rahel napad male borove zapredkarice (Acantholyda hieroglyphica)

Rahla okužba z glivo Phoma sp. ali Phomosis juniperovora

Liste je rahlo okužila pepelovka (Uncinula bicornis)

Rahlo sušenje-venenje letošnjih poganjkov

Drevesnica: Topolova drevesnica Vrbina

Liste je rahlo okužila rjava pegavost topolovih listov (Marssonina brunnea) in posamična debelca je napadel mali topolov kozliček (Saperda populnea)

Rahel napad malega topolovega steklokrilca (Sciapteron tabanifonnis)

Rahla prisotnost lepencev (Plagiodera versicolor - modri vrbov lepenec, Melasoma populi- rdeča topolovka)

Drevesnica: Okrasna drevo Kostanjevica

Liste je močno okužila listna pegavost (Septoria corni)

Rahla okužba iglic (Lophodermium pinastri)

Srednje do močno obžiranje korenin (voluhar)

V sledovih ugotovljena hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides), hrastove grizlice (Apetimus sp,) ter hrastov molj (Tischeria complanella)

Drevesnica: Gozd. in okrasna drevesnica Rimš

Liste je rahlo okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides), rahlo obgrizle ličinke grizlice (Caliroa sp.) ter minirale gosenice ter hrastovega molja (Tischeria complanella)

Liste je v sledovih napadel platanov molj (Lithocolletis platani)

Iglice je močno okužila rdeča progavost borovih iglic (Mycosphaerella pini)

Liste je v sledovih okužila listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophyllum) in rahlo so jih obgrizli imagi brazdastega trsnega rilčkarja (Otiorrhynchus sulcatus)

Liste je rahlo okužila listna pegavost (Cereospora microsora)

Liste je močno okužila listna pegavost (Septoria comi)

Sušenje vej - rahla okužba z glivo (Kabatina thujae) ali (Phomes sp.)

Rahel napad jesenove uši (Prociphilus fraxini) in defoliacije listja

Močan napad pršic (Aceria macrorryncha. Aceria machrochaela pseudoplatani), na listih so prisotne zoocecidiji v velikih količinah

Rahlo obžiranje letošnjih poganjkov (Polydrosus sericeus. Polydrosus atomarius )

Drevesnica: Devesnica Štivan

Acer pseudoplatanus Liste je močno okužila javorova katranasta pegavost (Rhytisma acerinum)

Mahonia aquifolium Liste je močno okužila rja Cumminsiella sanguinea

Sorbus aucuparia Liste je v sledovih okužila rja Gymnosporangium tremelloides

Chamaecyparis lawsoniana Posamezne vrhove vejic je v sledovih okužila Kabatina thujae

Picea abies Močannapad smrekove uši (Sacchiphantes sp.)

Prunus avium Listje je rahlo okuženo z glivo (Blumeriellajaapii)

Pinus nigra Rahel napad male borove zapredkarice (Acantholyda hieroglyphica)

Acer pseudoplatanus Liste je v sledovih okužila Cristullariella daepredens

Drevesnica:Gozd. in okrasna drevo Mengeš

Liste je v sledovih okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides)

Liste je v sledovih okužila listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophyllum) in rahlo listna pegavost (Blumeriella jaapii)

Liste je rahlo okužila gliva Septoria corni

Liste je rahlo okužila listna sušica divjega kostanja (Guignardia aesculi), močno pa jih je napadel listni zavrtač divjega kostanja (Cameraria ohridella)

Rahel napad malega smrekovega lubadarja (Pityogenes chalcographus)

Močna okužba iglic z glivo (Meria /aricis)

Vejice je rahlo okužila gliva (Ka batina thujae)

Drevesnica: Gozd. in okrasna drevo Radvanje

Rahel napad podlubnikov (SeoIytidae -Pityogenes chalcographus)

Rahel napad (Sacchiphantes sp)

Listje je močno okužila gliva UncinuIa bicornis

Listje je v sledovih okužila pepelovka (PhyIactinia guttata)

Drevesnica: Gozdna drevesnica Markovci

Liste je v sledovih okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides)

Lanskoletne iglice je v sledovih okužil borov osip (Lophodermium sp.)

Liste je rahlo okužila javorova pepelovka (Uncinula bicornis) in v sledovih pepelovka Uncinula tulasnei.

Rahel napad glive (Kabatina thujae)

Simptomi šarke (negativno), močna okužba z glivo (B/umeriel/ajaapii)

Prisotnost pepelovke (Uncinula bicornis)

Drevesnica: HPG,d.o.o.Brežice Vrbina – sedež

Prisotnost borovega strženarja (Myelophilus sp.)

Rahel napad male borove zapredkarice (Acantholyda hieroglyphica)

Rahla okužba z glivo Kabatina thujae

na vrh strani