Varstvo gozdov Slovenije

Sušenje okrasnih grmovnic v okrasnih nasadih tovarne Jub v Dolu pri Ljubljani

Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 2001

V petek, 11. 5. 2001 sva Arinka Vrzič, ki vzdržuje parkovne površine v okolici tovarne Jub, in mag. Dušan Jurc, fitopatolog iz GIS, pregledala hirajoče in odmrle grmovnice na teh površinah. Za laboratorijski pregled sva vzela vzorce iz treh lokacij: brinov nasad Juniperus horizontalis "Prince ofWalles" tik ob vhodu v trgovino tovarne Jub, nasad Juniperus chinensis "Pfitzeriana" in Microbiota decussata ob parkirišču ter Juniperus sabina "Tamariscifolia" in Cotoneaster dammeri iz nasada ob vratarnici. Omenjene grmovnice na vseh treh lokacijah odmirajo ali so v veliki meri že odmrle.

V fitopatološkem laboratoriju GIS smo z binokularjem iskali na odmrlih delih rastlin trosišča gliv in jih z mikroskopiranjem določili po standardnih določevalnih priročnikih. Našli in determinirali smo naslednje povzročitelje sušenja brinov:

Na lubju starejših in najmlajših vej brinov iz vseh treh lokacij smo našli množično razvita trosišča s trosi glive Kabatina thujae var. juniperi Schneider & Arx. Gliva povzroča odmiranje lubja starejših vej številnih vrst brina. Značilnost te bolezni je, da najprej odmira lubje na eno in več letnih poganjkih in šele nato vrhovi poganjkov. To znamenje je značilni makroskopski razlikovalni znak od druge, še pogostejše bolezni na okrasnih brinih, ki jo povzroča gliva Phomopsis juniperovora. Odmrlo lubje starejših poganjkov in zelene vrhove najmlajših poganjkov smo opazili na vseh treh vrstah brinov ob tovarni Jub, še posebej dobro pa je ta pojav opazen v nasadu pri trgovini, kjer je celotna površina, prekrita z brini odmrla, le na obeh skrajnih robovih nasada so najmlajši vrhovi poganjkov še zeleni.

Pestaiotiopsis funerea (Desrn.) Stey.: na lubju Microbiota decussata, od najmlajših do najstarejših delov tik nad koreninskim vratom grmička, so obilno razvita trosišča te zajedavske glive. Manjše število trosišč smo našli tudi na posameznih poganjkih brinov, vendar redkeje kot trosišča Kabatina thujae var. juniperi. Njeni trosi imajo tri temno rjave celice na sredini in dve prosojni na konceh. Trosi imajo značilne prosojne nitaste priveske. Gliva običajno živi kot gniloživka, vendar lahko v zanjo ugodnih, za brin pa neugodnih razmerah povzroči odmiranje lubja posameznih vej.

Lophodermium juniperinum (Fr.) de Not.: na vseh treh lokacijah se na odmrlih iglicah množično pojavljajo trosišča te zajedalske glive. Njena patogenost je slaba in gliva ne more okužiti mladih iglic vitalnih grmov. Okuži običajno starejše, zasenčene iglice ali iglice hirajočih osebkov. Običajno se zaradi te glive brin ne more posušiti.

Poleg teh treh zajedalskih gliv pa je na vzorcih suhih brinovih vej še cela vrsta raznih gniloživk, ki so oblikovala trosišča na močno razkrojenih, krhkih in že dolgo časa odmrlih iglicah in lubju. Teh nismo določevali, saj so nepomembne za zdravstveno stanje grmičevja pri tovarni Jub in se običajno naselijo na odmrle rastlinske ostanke.

Najpomembnejša gliva, ki uničuje ali je že uničila brine v pregledanih nasadih je Kabatina thujae var. juniperi. V ameriški literaturi (tam jo imenujejo Kabatina juniperi) priporočajo proti njej redno škropljenje z organskimi fungicidi (kaptan) predvsem v okrasnih drevesnicah. Tako močna okužba s K. thujae var. juniperi, kot smo jo opazili v nasadih ob tovarni Jub, je redka, sočasen pojav še dveh, manj nevarnih bolezni na brinih pa kaže na izredno ugodne razmere rastišča za razvoj bolezni na brinih. Verjetno je mikroklima v nasadih taka, da posebej prija vsem trem zajedavskim glivam. V bližini je reka Sava in zračna vlaga, dolgotrajna rosa, morda tudi zasenčenost rastišča, so tisti dejavniki, ki so omogočili tako močno okuženost brinov in njihovo odmiranje. Kljub temu, da bi z rednim škropljenjem s fungicidi lahko obvarovali novo zasajene brine, pa tega ne priporočamo. Menimo, da je najustrezneje načrtovati zasaditev brez brinov, npr. s pokrovnimi tisami, listavci ali trajnicami, saj bi se omenjene zajedalske glive najverjetneje razvijale tudi na novo zasajenih brinih.

Vejice panešplje (Cotoneaster dammeri ali podobna hortikulturna oblika), ki raste v gostem nasadu med cesto in parkiriščem blizu vratarnice, se sušijo. Na njih nismo našli trosišč zajedavskih gliv, našli pa smo pršice, ostanke ščitastih uši (kaparjev), v odmrlih vejicah smo našli rove podlubnikov. Domnevamo, da sušenja posameznih vejic niso povzročile zajedalske glive, ampak so posledica neugodnih (stresnih) dejavnikov rastišča, predvsem v vegetacijski dobi (npr. suša, s hranili izčrpana tla). Tudi starost grmičkov je precejšnja, saj vejice preraščajo druga drugo v več plasteh. Priporočamo močno obrezovanje celotnega nasada tako, da odstranite vse hirajoče poganjke in oblikujete nižje grmičke. Pod odmrlimi deli vej grmovnica močno odganja nove poganjke in v ugodnih razmerah bo kmalu spet prekrila površino. Zagotoviti pa je potrebno dobre rastne razmere, zato priporočamo gnojenje z mineralnimi gnojili in zalivanje v sušnih obdobjih. V kolikor finančna sredstva dopuščajo bi bilo ustrezneje kot z mineralnimi gnojili zagotoviti hranila z organskim gnojilom.

Sestavil Mag. Dušan Jurc

Ljubljana, 15.5.2001

na vrh strani