Varstvo gozdov Slovenije

Izsledki analiz vzorcev tal in iglic iz površin drevesnice Semesadike Mengeš z različno kalivostjo smrekovih sejank

Avtor(ji): Mihej Urbančič, Primož Simončič
Leto: 2002

1 Pregled površin ter vzorčenje tal in sadik

Pedološki in foliarni pregled dveh leh v drevesnici Semesadike Mengeš je bil opravljen 20. februarja 2001. Njihova lega je prikazana na priloženi skici. S tem pregledom smo skušali ugotoviti, ali so vzrok za mestoma slabo kalitev smrekovih sejank v talnih razmerah.

Iz njihovih površin smo s polkrožno sondo, ki sega 20 cm globoko, enakomerno, v diagonalnih linijah, odvzeli posamezne vzorce tal. Tako nabrani posamezni talni vzorci so bili združeni za vsako površino posebej in dobro premešani ter sestavljajo povprečni talni vzorec površine. Ta nam predstavlja lastnosti 20 cm debele zgornje plasti tal na obravnavani površini.

Podobno smo v diagonalnih linijah nabrali ustrezno število sejank za analizo makrohranil v smrekovih iglicah (foliarne analize) in jih združili v povprečni foliarni vzorec površine. Smrekove iglice smo ločili od vejic mladih drevesc in jih v laboratoriju analizirali.

Na prvi lehi so rasle dvoletne sejanke smreke (sm 2/0). Tu smo odvzeli dva talna in dva foliarna sestavljena vzorca, po enega vsake vrste iz povšine, kjer so sejanke gosto vzklile, druga dva pa iz površine s slabo kalivostjo sejank.

Na drugi lehi so rasle enoletne sejanke smreke (sm 1/0). Tu smo odvzeli talne in foliarne sestavljene vzorce iz treh površin. Na prvi so smrekove sejanke, po poreklu iz Mašuna, dobro vzklile, na drugi so mašunske sejanke slabo vzklile, na tretji so slabo kalile smrekove sejanke iz Jelovice.

Preglednica 1: Značilnosti vzorčenih površin

Zap. št. površine; Kultura na mestih odvzema sestavljenega talnega in foliarnega vzorca; Lab. št.

vzorca; Globina

talne plasti

1; Sejanke smreke 2/0, dobra kalitev; 1088; 0 - 20 cm

2; Sejanke sm. 2/0, slaba kalitev; 1089; 0 – 20 cm

3; Sejanke sm. 1/0, Mašun, dobra kalitev; 1090; 0 – 20 cm

4; Sejanke sm. 1/0, Mašun, slaba kalitev; 1091; 0 – 20 cm

5; Sejanke sm. 1/0, Jelovica, slaba kalitev; 1092; 0 - 20 cm

2 Razlaga izidov laboratorijskih analiz talnih in foliarnih vzorcev

2.1 Lastnosti tal

Reakcija tal, merjena v kalcijevem kloridu in izražena v pH vrednostih, je bila na površinah 1 in 3 do globine 20 cm v povprečju slabo kisla, na površinah 2, 4 in 5 pa nevtralna. Po B. Ulrichu spadajo tla s takimi pH vrednostmi v karbonatno izravnalno območje, za katerega je značilno, da se vnesene kisline nevtralizirajo s karbonati v tleh. Posameznim drevesnim vrstam ustrezajo različne pH vrednosti tal. Za zdrav razvoj in rast sadik smreke veljajo kot optimalne vrednosti pH okoli 5 do 5,5. Iz tega vidika so preiskana tla premalo kisla in zelo verjetno je vzrok za slabo kaljivost smrekovih sejank na površinah 2, 4 in 5 v neustrezni reakciji tal.

Električna prevodnost (EC) je parameter, ki odraža celotno vsebnost vodotopnih soli (oz.elektrolitov) v tleh. Obravnavani talni vzorci, še posebno vzorca 4 in 5, imajo te vrednosti (izražene v mikro Siemensih na cm tal) nadpovprečno visoke, kar si razlagamo s precejšnjo karbonatnostjo teh tal.

Preglednica 2: Reakcije tal, merjene v vodi in v 0,01 M kalcijevem kloridu, njihova električna

prevodnost (EC), vsebnosti humusa, organskega ogljika (C_org), celotnega

dušika (N) in žvepla (S) ter razmerja med organskim ogljikom in celotnim

dušikom (C_org/N), določene združenim talnim vzorcem

Zap.

št.; pH

(H₂O); pH

(CaCl₂); Ec

((S/cm); humus

(%); C_org

(g/kg); N

(g/kg); C_org/N; S

(g/kg)

1; 5,91; 6,22; 82,55; 3,28; 19,0; 2,00; 9,5; 0,18

2; 7,31; 6,75; 80,39; 2,93; 17,0; 1,79; 9,5; 0,11

3; 6,43; 5,73; 57,32; 4,14; 24,0; 2,18; 11,0; 0,22

4; 6,72; 6,91; 130,10; 5,52; 32,0; 2,65; 12,1; 0,11

5; 7,47; 6,98; 141,50; 5,34; 31,0; 2,63; 11,8; 0,12

Odstotni deleži humusa v tleh so štirih vzorcih v okviru optimalnih vrednosti za tla drevesnic, pri vzorcu št. 2 so le malo pod spodnjo optimalno vrednostjo treh odstotkov. Vsebnosti skupnega dušika (N) v tleh se gibljejo med 1,79 in 2,65 %. Ocenjujemo, da so tla z dušikom dobro do bogato preskrbljena.

Razmerja med organskim ogljikom in skupnim dušikom (C/N) so pri vseh vzorcih primerno ozka. Iz njih sklepamo, da v tleh prevladuje ugodna, sprsteninasta oblika humusa.

Skupnega žvepla vsebujejo talni vzorci razmeroma malo, največ ga vsebujeta vzorca 1 in 3, odvzeta iz površin z dobro kalitvijo sejank.

Preskrbljenost tal z rastlinam dostopnim fosforjem (P) in kalijem (K) smo vzorcem ugotavljali po CAL metodi. Rastlinam dostopni magnezij (Mg) je bil talnim vzorcem določen s Schachtschnabel-ovo metodo. Za obravnavana ilovnata tla (antropogeniziran evtrični kambisol na produ) smo izbrali naslednje ocene preskrbljenosti:

Preglednica 3: Ocene preskrbljenosti tal z rastlinam dostopnimi količinami kalija,

fosforja in magnezija

Tla so s ; Rastlinam dostopna hranila v tleh

hranilom preskrbljena:; K

(mg/kg); P

(mg/kg); Mg

(mg/kg)

slabo; ( 50; ( 12; ( 40

srednje; 50 – 100; 12 – 35; 40 – 80

dobro; ( 100; ( 35; ( 80

Preglednica 4: Vsebnosti rastlinam dostopnih količin kalija, fosforja in magnezija v

talnih vzorcih

Zap.; Rastlinam dostopna hranila v tleh

štev.

vzorca; K

(mg/kg); P

(mg/kg); Mg

(mg/kg)

1; 75,87; 20,71; 219,52

2; 59,65; 17,46; 221,77

3; 157,47; 41,34; 209,47

4; 161,91; 55,53; 255,82

5; 190,34; 69,60; 222,17

Vzorca 1 in 2 tal sejank 2/0 sta bila s kalijem in fosforjem srednje preskrbljena, talni vzorci 3, 4 in 5 iz lehe s sejankami 1/0 pa so bili z njima dobro preskrbljeni. Vseh 5 talnih vzorcev je vsebovalo veliko magnezija.

2.2 Preskrbljenost smrekovih sejank z mineralnimi hranili

Na osnovi razredov vsebnosti hranil in podatkov analiz vzorcev iglic (preglednice 5, 6, 7, 8) sklepamo, da so bile na površini št. 1 vzorčene smrekove sejanke optimalno prehranjene s kalijem (K), zadosti z dušikom (N), fosforjem (P) in magnezijem (Mg), precej preveč so vsebovale kalcija (Ca). Posledica takšnih vsebnosti so ozka razmerja med hranili, če je v razmerja vključen Ca (N/Ca, K/Ca, preglednica 9). Vzorci iglic sejank površine št. 2 ima nezadostno vsebnost kalija (K), optimalno fosforja (P), preostalih hranil pa je v iglicah veliko (dušik, kalcij in magnezij). V vzorcih sejank ploskve št. 3 primanjkuje dušika (vendar ne ekstremno, rumena barva iglic), ostale vsebnosti hranil so optimalne. V vzorcih iglic s površin št. 4 in 5 so vsebnosti hranil velike, le za kalij optimalne.

Preglednica 5: Vsebnosti ogljika, dušika, žvepla v iglicah smrekovih sejank in njihova barva

Zap.

št.; Starost

iglic; C

(g/kg); N

(g/kg); S

(g/kg); Barva

iglic

1; 1999; 468,0; 14,15; 0,99; zelena

2; 1998; 450,0; 18,85; 1,25; zelena

3; 1999; 472,0; 11,25; 0,87; rumena

4; 1999; 463,0; 19,15; 1,24; rjava

5; 1999; 455,0; 18,10; 1,17; rjava

Preglednica 6: Vsebnosti fosforja, kalija, kalcija in magnezija v vzorcih iglic smrekovih

sejank

Zap.

št.; P

(g/kg); K

(g/kg); Ca

(g/kg); Mg

(g/kg); Barva

iglic

1; 1,79; 3,75; 10,67; 1,48; zelena

2; 1,97; 3,47; 13,74; 1,63; zelena

3; 1,95; 5,08; 5,95; 0,94; rumena

4; 2,21; 3,82; 10,44; 1,64; rjava

5; 2,25; 3,73; 10,66; 1,63; rjava

Preglednica 7: Vsebnosti hranil v iglicah tekočega letnika smrekovih sejank ter okvirne

mejne vsebnosti hranil povzete po literaturi (v Urbančič / Simončič

2001, povzeto po Larcher, Ingestad, Hüttel, Bonneau, Stefan et al.)

Vsebnost hranila je:; N

(g/kg); P

(g/kg); K

(g/kg); Ca

(g/kg); Mg

(g/kg)

nezadostna; ( 12; ( 1,0; ( 3,5; ( 1,5; ( 0,6

optimalna; 12 – 17; 1,0 – 2,0; 3,5 – 9,0; 1,5 – 6,0; 0,6 – 1,5

velika; > 17; > 2,0; > 9,0; > 6,0 ; > 1,5

Preglednica 8: Ocena prehranjenosti oz. vsebnosti hranil v iglicah smrekovih sejank na

obravnavanih površinah

Zap. št.; N; P; K; Ca; Mg

1; optimalna ; optimalna ; optimalna ; velika; optimalna

2; velika; optimalna ; nezadostna; velika; velika

3; nezadostna; optimalna ; optimalna ; optimalna; optimalna

4; velika; velika ; optimalna ; velika; velika

5; velika; velika ; optimalna ; velika; velika

Poleg vsebnosti hranil v iglicah so pomembna tudi njihova medsebojna razmerja oz. skladnost prehranjenosti sadik. Po Hüttlu (1991) naj bi bila harmonična razmerja N/P za smreko med 6 in 12, razmerja N/S večja od 8, N/K 1 do 3, N/Ca 2 do 20, N/Mg 8 do 30.

Preglednica 9: Razmerja med hranili v vzorcih smrekovih sejank na obravnavanih površinah

Z. št.; C/N; N/S; N/P; N/K; N/Ca; N/Mg; P/Mg; K/Ca; K/Mg

1; 33,1; 14,3; 7,91; 3,8; 1,3; 9,6; 1,2; 0,35; 2,53

2; 23,9; 15,1; 9,57; 5,4; 1,47; 11,6; 1,2; 0,25; 2,13

3; 42,0; 12,9; 5,77; 2,2; 1,9; 12,0; 2,1; 0,85; 5,40

4; 24,2; 15,4; 8,67; 5,0; 1,8; 11,7; 1,4; 0,37; 2,33

5; 25,1; 15,5; 8,04; 4,9; 1,7; 11,1; 1,4; 0,35; 2,29

Preglednica 10: Ocene skladnosti razmerij med hranili v vzorcih smrekovih sejank na

obavnavanih površinah (h = razmerje je dovolj harmonično, o = razmerje je

(pre)ozko, š = razmerje je (pre)široko)

Zap. št.; N/S; N/P; N/K; N/Ca; N/Mg; P/Mg; K/Ca; K/Mg

1; h; h; š; o; h; h; o; o

2; h; h; š; o; h; h; o; o

3; h; o; h; o; h; h; o; h

4; h; h; š; o; h; h; o; o

5; h; h; š; o; h; h; o; o

3 Zaključki

Iz izidov laboratorijskih analiz talnih vzorcev sklepamo, da so bile prehranske razmere v tleh obravnavanih leh precej nehomogene. Za optimalno klitje in vzgojo smrekovih sejank so bila analizirana tla premalo kisla (previsoka pH vrednost) in preveč karbonatna. Tla površin, na katerih so smrekove sejanke slabše vzklile, so imele v primerjavi s površinama z dobro kalitvijo višje pH vrednosti, manjše vsebnosti skupnega žvepla in večje vsebnosti rastlinam dostopnega magnezija.

Mineralna prehranjenost analiziranih sadik je bila neuravnotežena glede vsebnosti Ca in Mg, saj so bile ugotovljene prevelike vsebnosti teh dveh hranil, kalija pa je nekoliko premalo. To si lahko razlagamo z antagonizmi med K ter Ca in Mg. Že Ehrenberg (1919) je postavil sledeče pravilo: če je rastlina slabo oskrbljena s K, količina Ca pa se poveča, se oskrbljenost s K še zmanjša, kar lahko povzroči večje motnje pri razvoju rastline.

Iglice smrekovih sejank iz površin s slabo kalivostjo so v primerjavi z dobro kalivimi sejankami vsebovale več dušika, žvepla in fosforja, precej več kalcija in magnezija ter manj kalija. Te so bile še manj harmonično prehranjene od sejank iz površin z dobro kalivostjo, saj so imele v primerjavi z njimi ožja C/N, K/Ca, K/Mg ter širša N/S in N/K razmerja.

Menimo, da je potrebno z gnojenjem in drugimi ukrepi povečati kislost obravnavanih tal in delež hranil, ki jih v tleh primanjkuje, na optimalnejšo mero.

Kislost tal lahko povečamo tako, da gnojimo s fiziološko kislimi gnojili (kakršna sta amonijev in kalijev sulfat) ali vsaj s fiziološko nevtralnimi mineralnimi gnojili (kakršna je večina kompleksnih NPK gnojil). Izogibamo se dodajati sredstva, ki vsebujejo veliko kalcija (kot npr. kalcijev amonijev nitrat KAN). Vrednost pH znižujemo tlem tudi z uporabo podorin.

Obravnavana tla so bila slabo preskrbljena predvsem z rastlinam dostopnim K, mestoma tudi z N in P. Ta hranila dodajamo tlem predvsem z mineralnimi gnojili.

Viri

BAULE, H./ FRICKER, C., 1978. Đubrenje šumskog drveča. Jugoslovenski poljoprivredno šumarski centar, Beograd. 223 str.

GUSSONE, H. A.,1964. Faustzahlen für Düngung im Walde.BLV Bayerischer Landwirtschaftsverlg, München, 98 s.

Hüttl, R. F., 1991. Die Blattanalyse als Monitoring - Instrument im Waldökosystem. - IUFRO and ICP-Forests workshop on monitoring, Prachatice, CSFR. Impacts of Long-Range Trans, boundary Air Polution, 1992. EC, Air Polution Studies, 8, Geneva, s. 47 - 52

LESKOVŠEK, M., 1993. Gnojenje. ČZP Kmečki glas Ljubljana, 197 s.

Simončič, P., 1997. Preskrbljenost gozdnega drevja z mineralnimi hranili na 16 x 16 km mreži. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 52, 1997, s. 251-278.

SIMONČIČ, P. 1996. Odziv gozdnega ekosistema na vplive kislih odložin s poudarkom na proučevanju prehranskih razmer za smreko (Picea abies (L.) Karst.) in bukev (Fagus sylvatica L.) v vplivnem območju TE Šoštanj. - doktorska disertacija, Biotehniškaakulteta, Ljubljana, 156 s.

URBANČIČ, M., 1990. Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah. Gozdarski vesnik, Ljubljana, s. 123-132.

SIMONČIČ, P., URBANČIČ, M., 2000. Uravnavanje rodovitnosti tal in mineralne prehranjenosti sadik v gozdnih drevesnicah. Gozd. vestn., november 2000, letn. 58, št. 9, str. 384-388.

na vrh strani