Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Mycosphaerella laricina na macesnu v Podvolovljeku
Avtor(ji): Dušan Jurc
Leto: 2002

Ob povratku iz terenskega dela na Koroškem 22. 8.2002 sva Jošt Jakša, vodja varstva gozdov, CE ZGS in Dušan Jurc, GIS, na saniranem zemeljskem plazu v Podvolovljeku opazila, da so navadnim macesnom (Larix decidua Miller) porjavele iglice, ki tudi močno predčasno odpadajo. Macesni so visoki do 2,5 m in po informaciji g. Marjana Denša, vodje gojenja in varstva gozdov OE Nazarje, so se nasemenili z naravnim pomlajevanjem. Vzela sva vzorce iglic in pregledali smo jih v fitopatološkem laboratoriju GIS s stereolupo Olympus SZX 12, trosišča glive mikroskopirali z mikroskopom Olympus BX 51 in slikali z digitalno kamero Olympus Camedia C-2000Z. Mikroskopske preparate smo obarvali z laktofenolbombažnim modrilom. Sporočili ste nam, da vas zanima kaj je povzročilo odmiranje iglic, ker je macesen porjavel na širšem območju. Zato vam pošiljamo rezultate pregleda.

Na Sliki 1 je macesnov poganjek z delno porjavelimi iglicami. Iglice, ki so v celoti porjavele predvsem v nižjih delih krošnje intenzivno odpadajo, delno porjavele na vrhovih poganjkov pa še ne odpadajo.

Drobna, črna trosišča glive so množično razvita na spodnji in zgornji površini odmrlih iglic. Komaj opazna so, če jih opazujemo s prostimi očmi, dobro jih razločimo z binokularjem (Slika 2).

Slika 1: Macesnov poganjek z delno odmrli mi iglicami.

Slika 2: Na odmrlem delu iglice so drobna črna trosišča glive.

Slika 4 : Trosišče glive (acervul) s trosi

Slika 5: Konidiji so 2 -4 celični.

Glivo lahko determiniramo le z mikroskopskim pregledom trosišč, kajti obstaja več vrst gliv, ki povzročajo odmiranje macesnovih iglic na podoben način (Meria laricis, Hypodermella laricis).

Ugotovili smo, da rjavenje in osipanje macesnovih iglic v Podvolovljeku povzroča gliva Mycosphaerella laricina (R. Hartig) Neger (Slika 3 in 4).

Bolezen je povzročila močno odpadanje iglic posajenega navadnega macesna v Brkinih leta 1996, zaradi česar nasadi tam tudi hirajo in propadajo še danes. Takrat smo napisali tudi ekspertizo in del, posvečen opisu bolezni, povzemamo v malo spremenjeni obliki po njej.

Mycosphaerella laricina (R. Hartig) Neger -rjavi osip macesnovih iglic

Bolezen spomladi najprej povzroča majhne posamezne ali pa zelo številne rjave pege na mladih macesnovih iglicah. Okužene iglice ostanejo pritrjene na poganjkih, od julija dalje pa prično odpadati. Navadno je okužen spodnji del krošnje. Vsakoletne, ponavljajoče se okužbe povzročijo odmiranje spodnjih vej in zmanjševanje prirastka. Mycosphaerella laricina spada med zaprtotrosnice (Ascomycota), oblikuje pa tudi nespolni štadij (anamort), ki ga najdemo na okuženih iglicah od junija dalje. Nespolna trosišča opazimo kot zelo majhne črne pikice v skupinah na spodnji in zgornji strani odmrlih iglic. Na njih se oblikujejo konidiji, ki so običajno 4 celični, valjasti in dolgi okoli 30 µ.m. Spolna trosišča (teleomorf, periteciji) se na odpadlih okuženih iglicah razvijejo v naslednji pomladi. To so temnorjavi do črni, okrogli periteciji, manjši so kot nespolna trosišča in so vgreznjeni v tkiva iglice. V njih se oblikujejo aski z dvoceličnimi askosporami, ki so 15-17 µ.m dolge. Sproščajo se v zrak od junija dalje in okužujejo novo izrasle macesnove iglice.

Bolezen je značilna za rastišča, ki macesnu ne ustrezajo zaradi prevelike zračne vlage. Navadni macesen je od vseh vrst macesna za bolezen najbolj dovzeten. Proti škodam zaradi rjavega osipa macesnovih iglic preventivno delujemo tako, da macesen na rastiščih z visoko zračno vlago sadimo v mešanih sestojih z bukvijo, katere listi prekrijejo macesnove iglice in s tem zmanjšujejo število trosov (zmanjša se infekcijski potencial bolezni), ki jih M. laricina spomladi sprošča v zrak. Macesen ne smemo saditi skupaj s smreko ali v čistih sestojih.

V manj prizadetih sestojih svetujemo redčenje, odstranitev najbolj poškodovanih dreves in pospeševanje listavcev. Manj okuženi čisti macesnovi nasadi naj z leti postanejo mešani sestoji z zelo majhnim deležem macesna, močno okuženi pa bodo hirali in slabo priraščali ali celo propadli.

V OE Nazarje so naravne razmere za gojenje navadnega macesna ustreznejše kot na Brkinih. Vendar so v nižjih nadmorskih višinah (z ozirom na njegova naravna rastišča) in na vlažnih legah ekološke razmere za okužbo in razvoj rjavega macesnovega osipa ustrezne (poleg tega pa so take lastnosti rastišča ugodne tudi za okužbo in razvoj macesnovega raka -Lachnellula willkommii). Macesnu ustrezajo zračne, prevetrene lege z dovolj svetlobe.

Sestavil: Mag. Dušan Jurc

Direktor: prof. dr. dr. h.c. Niko Torelli

Ljubljana, 9.9.2002


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani