Iskanje
Napredno iskanje
Domov domov
www.zdravgozd.si
Skip Navigation LinksVarstvo gozdov / Gradivo / PDP Poročila / Predogled PDP Poročila

GIS
Češnjeva listna pegavost, ki jo povzroča gliva Blumeriella jaapii, se je razmahnila v vlažnem letu 2008
Avtor(ji): Nikica Ogris
Leto: 2008

V sredini julija ste nas obvestili o obsežnem pojavu prezgodnjega rumenenja in odmetavanja listov divje češnje (Prunus avium L.) v okolici Godoviča. Dne 30. julija 2008 smo si pojav ogledali v Ivanjih Dolinah pri Godoviču (X = 431.354 m, Y = 91.001 m, n. m. v. 700–720 m) in na Sabotinu (X = 394.375 m, Y = 95.053 m, n. m. v. 560 m). Prisotni so bili Zoran Zavrtanik, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v območni enoti Tolmin, Nikolaj Avgust, revirni gozdar, Helena Zorn, vodja krajevne enote Nova Gorica, Tine Hauptman, pripravnik na GIS in dr. Nikica Ogris, GIS.

V okolici Ivanjih Dolin pri Godoviču je bila intenziteta pojava zelo velika, ok. 60 % dreves divje češnje je že v sredini julija ostala skoraj popolnoma brez listja (slika 1 in 2). Preostala drevesa divje češnje, čeprav so bila v neposredni bližini okuženih dreves, niso imela bolezenskih znakov (slika 3). Simptomi bolezni so se pojavili že v začetku junija, ko so se na zgornji strani listov pojavile majhne vijolično-rdeče pege (slika 4). Listje je porumenelo in odpadlo v sredini julija. Odvzeli smo vzorce listja divje češnje. Pogled pod lupo je pokazal, da pege niso ostro razmejene in se združujejo (slika 5). Na spodnji strani listov se nahajajo trosišča s kupčki trosov (slika 6). Z mikroskopiranjem smo ugotovili, da so trosi nespolni, srpaste oblike, brezbarvni in sestavljeni iz dveh celic, kjer je en konec šilast drug pa top (slika 7). Trosi merijo 65–75 × 3 µm. S tem smo določili glivo Blumeriella jaapii (Rehm) Arx, ki povzroča češnjevo listno pegavost.

Letošnje leto je bilo junija in julija precej vlažno. Prav to je razlog, zakaj se je češnjeva listna tako zelo razmahnila. Češnjevo listno pegavost se v gozdu pojavlja na divji češnji ter še na čremsi (Prunus padus L.) in rešeljiki (Prunus mahaleb L.). Bolezen je v Sloveniji znana že več deset let. Največ težav povzroča v drevesnicah, kjer jo zatirajo s fungicidi. Ogromne škode dela tudi v sadovnjakih.

Na Sabotinu smo opazili podobna bolezenska znamenja še na rešeljiki. Listi so imeli vijolično-rdeče pege. Listi z več peg so rumeneli in odpadali (slika 8 in 9). Na spodnji strani listov smo pod lupo videli nespolna trosišča (slika 10) in z mikroskopiranjem smo določili makrokonidijsko obliko glive Blumeriella jaapii (slika 7).

Iz nespolnih trosišč (slika 6 in 10) se sproščajo konidiji, ki poskrbijo za širjenje bolezni poleti. Obilne padavine pospešujejo širjenje glive. Gliva prezimuje v odpadlih listih, iz katerih se spomladi sproščajo bodisi askospore bodisi pomladanski konidiji, ki povzročijo primarne okužbe listov.

Zatiranje bolezni v gozdu ni potrebno, saj je pojav bolezni popolnoma odvisen od vlažnega vremena. Zaradi zmanjšane primarne produkcije je nekoliko prizadet prirastek v letu, ko je drevesu prekmalu odpadlo listje. Češnjeva listna pegavost je izključno bolezen listov. Zaradi te bolezni se češnji ne posušijo poganjki ali veje. Obolela češnja se bo pomladi ponovno normalno olistala.

Slika 1: Divje češnje brez listov v sredini rastne sezone izstopajo iz sestoja

Slika 2: Divja češnja je ostala brez listja že v sredini julija. Listi rumenijo in naposled odpadejo

Slika 3: Nekatere divje češnje so imele skoraj popolnoma zdravo listje, čeprav rastejo zraven obolelih dreves

Slika 4: Majhne vijolično-rdeče pege, ki se pojavijo na zgornji strani listov divje češnje so eden od simptomov za češnjevo listno pegavost

Slika 5: Vijolično-rdeče pege na listu se postopoma množijo in združujejo, list porumeni in kmalu odpade

Slika 6: Na spodnji strani listov se oblikujejo nespolna trosišča. V belih kupčkih (rdeča puščica na sliki) se nahaja ogromna količina konidijev

Slika 7: Makrokonidiji glive Blumeriella jaapii

Slika 8: Zgornja stran lista rešeljike, ki je okužen z glivo Blumeriella jaapii

Slika 9: Spodnja stran okuženega lista rešeljike z glivo Blumeriella jaapii

Slika 10: Trosišča glive Blumeriella jaapii na spodnji strani lista rešeljike

Sestavil: dr. Nikica Ogris

Direktor: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli

Pregledal: doc. dr. Dušan Jurc

V vednost:

- Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota, Marija Kolšek , Večna pot 2, 1000 Ljubljana

- Gozdarska knjižnica


Na vrh stranina vrh strani
Pogoji uporabe    Piškotki    Kazalo    Skrbnik strani