Varstvo gozdov Slovenije

Množično pojavljanje stenice Oxycarenus lavaterae F. na deblih lipovca (Tilia cordata)

Avtor(ji): Igor Rener
Leto: 2003

Konec septembra smo dobili vzorce in poročilo o pojavu kolonije stenic na deblih lipovca v Brežicah in njeni okolici. Prav tako smo dobili vzorce in poročilo o podobnem pojavu iz Novega mesta v začetku novembra 2002.

Stenice so se množično pojavljale na mladih deblih lipovca (Tilia cordata), po celem deblu in v vejnih pazduhah. Niso pa bile opazne nikakršne poškodbe na samem lubju, poganjkih ali listih. Poslane vzorce je pregledal dr. Andrej Gogala iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Kustodiat za nevretenčarje (entomologija), specialist za favnistiko in zoogeografijo stenic (Heteroptera) in determiniral vrsto Oxycarenus lavaterae F. iz družine vitezovk (Lygaeideae).

Gre za vrsto katere pomen za drevje še ni dovolj raziskan. O njenem pojavljanju v Sloveniji so poročali iz Nove Gorice leta 1988 (GOGALA/GOGALA 1988), dr. Andrej Gogala pa je to vrsto našel tudi v Ljubljani in okolici.

To sicer zahodno mediteransko vrsto najdemo v zadnjem času tudi v srednjeevropskem prostoru. Burges (1997) poroča o pojavljanju te vrste na okrasnem drevju iz družine Tiliaceae v parkih na Madžarskem, omenja jo kot eno izmed škodljivih vrst. Bianchi in Stehlik (1999) poročata o pojavu te vrste na Slovaškem, v reviji Beitdige zur Entomofaunistik 2, 49-54 (2001) pa je poročilo o opažanju te vrste regiji Burgeniand, Štajerski, Spodnji Avstriji in na Dunaju.

S samo bionomijo vrste se ukvarjajo predvsem avtorji iz Španije (Goula M., Espinosa M., Eritja R. & Aranda C.) in Francije (Belles, x., Baldellou, M.l. & Messeguer, A., Piulachs, M.D) vendar ta literatura v Sloveniji še ni dosegljiva, dosegljivi so le bibliografski podatki na internetu. Dr. Gogala (1988) predvideva, da ima ta vrsta podobne ekologijo kot rdeči šuštar ali rdeči škratec Pyrrhocoris apterus, ki ga po vsej Sloveniji najdemo v kolonijah po več tisoč osebkov na deblih lipe in pod njimi. Vrsta se pojavlja v velikih kolonijah v habitatih kjer je na razpolago dovolj hrane. Vzrok za tako pojavljanje v kolonijah najdemo v vedenju samic, da odlagajo jajčeca v gručah prosto na tleh, pod mahom ali pod razpadajočimi listi. Larve se začnejo pojavljati junija in končajo svoj larvalni razvoj do oktobra. Imagi prezimujejo v zemlji. Rdeči šuštar se v glavnem prehranjuje z rastlinskimi sokovi, pogosto ga najdemo v bližini koreničnika lip in jablan, kjer sesa na tla padle plodove in semena. Pogosto ga najdemo v lipovih drevoredih in prostostoječih lipah v bližini človeških bivališč ne da bi s tem povzročal neke opazne poškodbe na drevesih (www.biologiezentrum.at/biowww). Razlogi za druženje v takem številu bi lahko bili obrambne narave, lahko pa tudi zaradi občutljivosti na toplotne razmere. Čokl (1972) je preučeval vrsto stenic Oneopeltus fasciatus in ugotovil, da s čutili za toploto na zadnjih členih tipalke zaznavajo temperaturne spremembe v okolju. V poskusu so se stenice nameščene v petrijevki po petih minutah segrevanja s spajkalnikom zbrale v gruči na mestu, kjer se je spajkalnik dotikal petrijevke. Verjetno se na isti način tudi stenice vrste Oxycarenus lavaterae združujejo v gruče na najbolj osončenih in toplih delih debla. Škode, ki bi jih povzročala ta vrsta, je opazil le mag. Seljak Gabrijel (GOGALA/GOGALA 1988) in sicer jih opisuje kot deformacije in natrganine zaradi vbodov sesala stenic na listih lipovca. Iz meni dosegljive literature ni razvidno ali ta vrsta povzroča poškodbe na drevesih lipovca, priporočljivo bi bilo opazovanje dreves na katerih so se jeseni pojavile te stenice in poročati o morebitnih opaženih poškodbah.

Viri:

BURGES, G. (1997): New pests of ornamental trees of street s squares, parks in Hungary. Mededelingen Faculteit Landbouwkundige en Toegepaste Biologische Wetenschappen Universit.t Gent. 62 (2A), s. 321-329.

BIANCHI, Z. & STEBLIK, J. L.: Oxycarenus lavaterae (Fabricius, 1787) in Slovakia. ACT A MUSEI MORAVIAE -Scientiae biologicae 84/1999

Beitrage zur Entomofaunistik 2, 49-54 (2001)

ČOKL, A., 1972. Kako živali zaznajo temperaturne spremembe okolja, Proteus 35, 1, s. 10-14.

GOGALA, A./GOGALA, M., 1988. Množično pojavljanje redke vrste stenic v Novi Gorici, Proteus 51, 2, s. 73 -74.

http://www.biologiezentrum.atibiowww/ entxtlaustelllindex.html

www.alrfoto.com!gal04/gal-x-OS.htm

Sestavil: Igor Rener

Ljubljana, 14. 12.2003

V vednost: Jošt Jakša, CE ZGS

Viri

BIANCHI, Z. & STEBLIK, J. L.: Oxycarenus lavaterae (Fabricius, 1787) in Slovakia. ACT A MUSEI MORAVIAE -Scientiae biologicae 84/1999

Beitrage zur Entomofaunistik 2, 49-54 (2001)

ČOKL, A., 1972. Kako živali zaznajo temperaturne spremembe okolja, Proteus 35, 1, s. 10-14.

GOGALA, A./GOGALA, M., 1988. Množično pojavljanje redke vrste stenic v Novi Gorici, Proteus 51, 2, s. 73 -74.

na vrh strani