Varstvo gozdov Slovenije

Poročilo o zdravstvenih pregledih sadik v gozdnih, okrasnih in topolovih drevesnicah v letu 2005

Avtor(ji): Igor Rener
Leto: 2005

Poročilo o zdravstvenih pregledih sadik v gozdnih, okrasnih in topolovih drevesnicah v letu 2005

Na podlagi 29. člena (fitosanitarni pregledi), 30. člena (pregled listin in istovetnosti), 31. člena (zdravstveni pregled), 32. člena (potrdilo o zdravstveni ustreznosti), 33. člena (izdaja rastlinskega potnega lista za neokužene rastline), 34. člena (fitosanitarni ukrepi) in 35. člena (nadzor pridelave gozdnih rastlin in uradno potrjenega semenskega materiala kmetijskih rastlin) Pravilnika o pogojih za registracijo pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov izdanega na osnovi 20., 21., 22., 23., 41., 42., 43., 44., 45., 49. in 50. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 23/05, uradno prečiščeno besedilo) smo v letu 2005 pregledali zdravstveno stanje sadik v gozdnih, okrasnih in topolovih drevesnicah. Pregled je bil opravljen na način kot ga predpisuje Pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Ur. list SFRJ. št. 56, 1986, s. 1542 – 1588, popr. Št. 3, 1987) ter na podlagi seznama škodljivih organizmov, ki so priloge Direktive sveta št. 2000/29/ES (v uporabi od 01.03.2005).

Pregledane so bile naslednje drevesnice gozdnih in okrasnih rastlin: Štivan, Omorika, Polana, Mengeš, Radvanje, Markovci, Tišina, Rimš, ter topolovi drevesnici Ižakovci in Vrbina. Sadike smo pregledali spomladi v času, ko se najbolje opazijo znaki rastlinskih bolezni in škodljivcev (1. junij - 31. julij) in ponovno v jeseni, preden so oddali sadilni material v promet (1. september - 31. november).

Pri spomladanskem pregledu smo svetovali ukrepe za zatiranje ugotovljenih bolezni in škodljivcev. Po pregledu drevesnice se sestavi zapisnik pregleda zdravstvenega stanja sadik in ugotovitve zabeleži v knjigo o zdravstvenih pregledih. Pri jesenskem pregledu drevesnic smo izdali tudi spričevalo za sadike, katerih zdravstveno stanje je ustrezalo pogojem iz Pravilnika.

Gozdarski inšpektorji so o pregledih sestavili zapisnike in odredili ukrepe, ki so jih bili drevesničarji dolžni izvesti. Poleg sodelovanja pri zdravstvenih pregledih sadik in odrejanja ukrepov v tej zvezi, je delovanje gozdarske inšpekcije pomembno zaradi zagotavljanja evidence o provenienci sadilnega materiala, ki jo zahteva Zakon o gozdovih in Zakon o semenu in sadikah gozdnega drevja.

Preglede sadik v vseh prijavljenih drevesnicah je v spomladanskem in jesenskem roku opravili Igor Rener (sodelavec GIS in pooblaščenec Fitosanitarne uprave RS po odločbi št. 327-01-146/2004, zaporedna št. pooblastila: 029). Pri pregledih so sodelovali gozdarski inšpektorji: Drago Križan (Markovci pri Ptuju, Radvanje pri Mariboru, Muta), Alenka Čar Seražin (Matenja vas), Ida Kranjc Odrlap (Mengeš), Mojimir Pustoslemšek (Vrbina, Rimš), Andreja Ratajc (Tišina, Ižakovci, Polana) in fitosanitarna inšpektorica Doroteja Hauptman (Mengeš).

V novem Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum (Uradni list RS, št. 120/04) se je dosedanji seznam rastlin občutljivih za okužbo s P. ramorum (Acer macrophyllum, Aesculus californica, Arbutus menziesii, Arctostaphylos spp, Heteromeles arbutifolia, Lithocarpus densiflorus, Lonicera hispidula, Quercus spp., Rhamnus californica, Rhododendron spp. (razen R. simsii), Viburnum spp., Umebellularia californica, Vaccinium ovatum,) dopolnil z vrstami: Arbutus unedo, Camellia spp., Kalmia latifolia, Leucothoe fontanesiana, Pieris spp., Pseudotsuga menziesii, Sequoia sempervirens, Syringa vulgaris, Taxus baccata, Trientalis latifolia, Vaccinium vitis-idaea. Poleg naštetih je okužba v naravi možna tudi pri bukvi (Fagus sylvatica), pravem kostanju (Castanea sativa), divjem kostanju (Aesculus hippocastanum) in še nekaterih drugih vrstah.

Kljub širšemu naboru gostiteljskih rastlin in s tem povečane pozornosti pri pregledu pa nismo potrdili okužbe z omenjeno boleznijo. Našli smo le en osebek rododendrona s sumljivimi poškodbami (drevesnica Tišina), vendar je bil rezultat analize v laboratoriju KIS-a negativen (glej priloga 3)

V skladu z Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 18/02, 48/04 in 68/05) (odredba predpisuje posebej nadzorovano območje za šarko, ki jo povzroča virus Plum pox virus, ugotavljanje zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin na ogroženem območju in dolžnosti imetnikov, fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, prijavo pridelave gostiteljskih rastlin za sajenje, vlogo za izjemno dovoljenje in odškodnino, letni program sistematičnega nadzora ter vodenje evidence o obsegu ugotovljene okužbe) in letnim programom posebnega nadzora šarke smo ugotavljali navzočnost šarke na gostiteljskih rastlinah gojenih v pregledanih drevesnicah: črni trn (Prunus spinosa L.), rešeljika (Prunus mahaleb), čremsa (Prunus padus), (Prunus mirabolana) in druge vrste Prunus L., ki so občutljive na šarko. v pregledanih drevesnicah smo tako sistematično vzorčili (1 promil sejancev, v skladu s posebnimi navodili o sistematičnem vzorčenju ) vse gojene sadike iz rodu Prunus, razen češnje (Prunus avium) in lovorikovca (Prunus laurocerassus).

Vzorčenje je bilo izvedeno le v drevesnici Mengeš (3 vzorci) in drevesnici Markovci (9 vzorcev), v ostalih drevesnicah je manj kot 1000 sadik rastlin vključenih v sistematičen nadzor. Vzorčili smo po predpisani metodi: shranjevanje v hladilni torbi, čim hitrejša dostava pooblaščenemu laboratoriju (KIS). O vsakem odvzemu je bil sestavljen zapisnik o odvzemu vzorcev in prijava vzorcev za determinacijo, rezultata analize v laboratoriju KIS-a sta bila negativna (glej priloga 3).

Posebno pozornost smo namenili tudi gostiteljem ognjevke, to nam nalaga Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, 18/04, 44/04 in 21/05) in Program posebnega nadzora hruševega ožiga (Erwinia

amylovora (burill) winslow et al.). V skladu z navedenima predpisoma smo posebno pozornost namenili gostiteljskim rastlinam, ki so posebno občutljive na hrušev ožig:

Amelanchier (šmarna hrušica) Malus (jablana)

Chaenomeles (japonska kutina) Mespilus (nešplja)

Cotoneaster (panešplja) Pyracantha (ognjeni trn)

Crataegus (beli trn, glog) Pyrus (hruška)

Cydonia (kutina) Sorbus (jerebika, skorš), razen S.intermedia

Eryobotria (japonska nešplja) Photinia davidiana (fotinija, ex. stranvezija)

V nobeni od pregledanih drevesnic nismo našli simptomov omenjene bolezni, ki bi upravičevali natančnejše določevanje povzročiteljev, oziroma pošiljanje vzorcev pooblaščeni instituciji.

Najpomembnejše ugotovitve in opažanja v zvezi z zdravstvenimi pregledi sadik v letu 2005:

Množično pojavljanje podlubnikov, predvsem Pityogenes chalcographus (Ipinae, Scolytidae) v času pomladanskega pregleda, velike težave z njimi so imeli v drevesnice Mengeš, Štivan, Tišina, Muta, Radvanje. Razloge za namnožitev najdemo v neustreznem ravnanju z odmrlimi, poškodovanimi in nevitalnimi sadikami, navedenega materiala ne odstranijo oziroma ga ne uničijo, kopiči se jim na kompostnih kupih v delih drevesnice oddaljenih od oči strank in fitosanitarnih preglednikov in predstavlja vir širjenja. Za drevesnico Mengeš pa lahko predpostavljamo, da je izvor napada verjetno tudi iz okoliških smrekovih gozdov. Z ustreznimi ukrepi so drevesničarji do jesenskega pregleda razrešili problem podlubnikov.

V drevesnici Tišina in Markovci je bila opažena močna okužba s hrastovo pepelovko (Microsphaera alphitoides). Kljub 10 kratnemu tretiranju s fungicidi se okužbe ni saniralo in je bila tako opažena tudi v jesenskem pregledu. Vremenske razmere so bile v letošnjem letu izjemno ugodne za razvoj omenjene bolezni. Kot razlog za neuspešnost zatiranja drevesničarji navajajo obilne padavine, ki so fungicidni pripravek sprale z rastline po tretiranju. Uspešnejši so bili v drevesnici Ižakovci, kjer se je po golobrstu hrastovih sejank, ki so ga povzročile gosenice gobarja (Lymantria dispar, Lymantriidae) na novo odgnanih poganjkih in listih pojavila močna okužba s hrastovo pepelovko, vendar so jo z 12 kratnim tretiranjem eliminirali.

V drevoredu pacipres drevesnice Markovci smo pod lubjem suhih vej opazili rovne sisteme z ličinkami ličarja Phloesinus aubei (Hylesininae, Scolytidae), v drevesnici Rimš pa pod lubjem posameznih starejših sadik. Navedeni ličar predstavlja potencialnega škodljivca predvsem v fazi dozorevajočega imaga, za zrelostno žrtje si izbere stržen mlajših poganjkov cipres (Cupressus sp.) in klekov (Thuja sp.), medtem ko se razvoj ostalih stadijev odvija pod lubjem odmirajočih ali suhih vej.

Kot zanimivost pa smo na listih gledičije (Gleditsia triacanthos) v drevesnici Radvanje opazili zoocecidije z ličinkami osice Dasineura gleditchiae. Osica je v sedemdesetih letih prišla iz ZDA v Evropo. Za odrasla drevesa gledičije ne predstavlja večje nevarnosti, drevo do konca poletja večinoma že formira nove liste. V drevesnici pa je bil napad opažen na 3 letnih sadikah in je bili potrebno zatiranje, uspešno so uporabili sistemični insekticid Confidor S. Pri jesenskem pregledu zoocecidijev na listih ni bilo več.

Zdravstveno stanje sadik v gozdnih drevesnicah se večinoma izboljšuje. Največji problem v letošnjem letu so tako predstavljali podlubniki in hrastova pepelovka. Drevesničarji pogosteje kontaktirajo z izvajalcem zdravstvenih pregledov tudi ob pojavu posamičnih zdravstvenih problemov v drevesnici izven uradnega zdravstvenega pregleda. Iz drevesnice Markovci so tako poslali vzroce listov in poganjkov skorža (Sorbus domestica), iz determinacije v Laboratoriju za varstvo gozdov GIS je bila razvidna okužba z jablanovim škrlupom, v isti drevesnici so imeli tudi probleme z majskih hroščem (Melolontha melolontha), v telefonskem razgovoru smo problem razjasnili in predlagali rešitve/ukrepe.

Vsi najdeni škodljivi organizmi, datumi pregledov in sodelujoči pri pregledu so navedeni v preglednicah, dodani so tudi seznami sadik.

Priloge:

10 preglednic s seznamom bolezni in škodljivcev ugotovljenih v posamezni drevesnici

10 seznamov sadik za drevesnice, pri katerih v zapisniku pregleda niso navedene vse vzgojene sadike

fotokopije zapisnikov o odvzemu vzorcev za determinacijo/testiranje iz drevesnic Tišina, Mengeš in Markovci in fotokopije poročil o preskusu analiziranih vzorcev

Sestavil: Igor Rener

Vodja Laboratorija za varstvo gozdov: doc. dr. Dušan Jurc

Ljubljana, 09. 12. 2005

V vednost:

Gozdarski inšpektor B. Vomer

FURS

Drevesnica: Gozdna drevesnica Tišina

Na 0,5 do 1 % sadik je več kot 5 % listov okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides).

Pod lubjem sadik so opaženi rovni sistemi z ličinkami lubadarja Pityogenes chalcographus (Ipinae, Scolytidae).

Drevesnica: Topolova drevesnica Ižakovci

Na posameznih debelcih opažen napad malega topolovega kozlička (Saperda populnea) in/ali topolovega steklokrilca (Sciapteron tabaniformis) ter okužba s topolovim rakom (Cryptodyaporthe populea).

Drevesnica: Gozdna drevesnica Polana

Na hrastovih sejankah so liste popolnoma obžrle gosenice gobarja (Lymantria dispar, Lymantriidae).

Drevesnica: Topolova drevesnica Vrbina

jih ni

Drevesnica: Gozdna in okrasna drevesnica Muta

Pod lubjem sadik so opaženi rovni sistemi z ličinkami lubadarja Pityogenes chalcographus (Ipinae, Scolytidae).

Iglice je rahlo okužil borov osip (Lophodermium sp.).

Liste je rahlo okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides).

Drevesnica: Gozdna in okrasna drevesnica Rimš

Liste je v sledovih okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides).

Iglice je rahlo okužil osip borovih iglic (Scirrhia acicola).

Na debelcih himalajskega bora opažena okužba s Cronartium ribicola.

Pod lubjem sadik so opaženi rovni sistemi z ličinkami ličarja Phloesinus aubei (Hylesininae, Scolytidae).

Drevesnica: Drevesnica Štivan

Poganjke smreke je v sledovih napadla smrekova uš (Sacciphantes sp.).

Iglice je rahlo okužil borov osip (Lophodermium sp.).

Pod lubjem sadik v lončkih, ter v kompostnem kupu ležečih odmrlih sadikah navedenih drevesnih vrst, so najdeni rovni sistemi podlubnikov, predvsem Pityogenes chalcographus (Ipinae, Scolytidae).

Drevesnica:Gozdna in okrasna drevesnica Mengeš

Pod lubjem sadik v lončkih, gredicah ter v kompostnem kupu ležečih odmrlih sadikah navedenih drevesnih vrst, so najdeni rovni sistemi podlubnikov, predvsem Pityogenes chalcographus (Ipinae, Scolytidae).

Poganjke smreke je v močno napadla smrekova uš (Sacciphantes sp.).

Iglice je rahlo okužil borov osip (Lophodermium sp.).

Drevesnica: Gozdna in okrasna drevesnica Markovci

V drevoredu pacipres so pod lubjem suhih vej opaženi rovni sistemi z ličinkami ličarja Phloesinus aubei (Hylesininae, Scolytidae).

Na listih prisotna okužba s pepelovkami (Erysiphaceae)

Do 5 % listov na posamezni sadiki je okužila hrastova pepelovka (Microsphaera alphitoides).

Drevesnica: Gozdna in okrasna drevesnica Radvanje

Pod lubjem sadik v lončkih in gredicah so najdeni rovni sistemi podlubnikov, predvsem Pityogenes chalcographus (Ipinae, Scolytidae).

Na listih so opaženi zoocecidiji z ličinkami osice Dasineura gleditchiae.

na vrh strani