Varstvo gozdov Slovenije

Nadaljevanje sušenja rdečega bora (Pinus sylvestris) na Golovcu zaradi sušice najmlajših borovih poganjkov (Sphaeropsis sapinea)

Avtor(ji): Nikica Ogris
Leto: 2007

V sredo, 29. avgusta 2007 sva si ogledala sestoj rdečega bora na Golovcu, ki se suši: Nataša Strle, revirna gozdarka v KE Ljubljana, in Nikica Ogris, asistent na oddelku za varstvu gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Pregledani sestoj se nahaja v GE Rast, v odseku 56T02A (X = 464.792 m, Y = 99.997 m). Na površini približno 1 ha, se sušijo številna odrasla drevesa rdečega bora (slika 1). Nekatera drevesa so imela tudi do 90 % suhih vej (slika 2). S pomočjo vzorca, t.j. odrezane veje z enega drevesa, ki je imel vse značilnosti sušenja rdečega bora na pregledanem sestoju, smo ugotovili, da sušenje povzroča gliva Sphaeropsis sapinea (Fr.) Dyko & Sutton, ki povzroča bolezen sušico najmlajših borovih poganjkov (slika 3). Podobno sušenje rdečega bora na Golovcu sta v letu 2001 opazovala Jurc D. in Jurc M. Takrat se je rdeči bor sušil v odseku 98F05A, ki se nahaja v bližini nad tunelom, ki je izkopan pod Golovcem. Razdalja med odsekoma 56T02A in 98F05A je približno 2,5 km. Ker gre za enak pojav kot v letu 2001, prilagamo poročilo iz tega leta, kjer je natančno opisana bolezen in je svetovano ukrepanje.

Slika 1: Sestoj sušečega se rdečega bora na Golovcu v letu 2007

Slika 2: Skoraj cela krošnja drevesa se je posušila zaradi sušice najmlajših borovih poganjkov

Slika 3: Značilni simptomi za okužbo z glivo Sphaeropsis sapinea, ki povzroča sušico najmlajših borovih poganjkov

Z revirno gozdarko sva si ogledala še sušeče se velike jesene na Produ ob Savi (odsek 56E01A, X = 461.950 m, Y = 107.274 m). Simptomi so bili značilni za jesenov ožig, ki ga verjetno povzroča Chalara fraxinea (Ogris, 2007). Odvzeli smo vzorce za nadaljnjo analizo.

Ogledali smo si še dve bukvi na Golovcu (oddelek 56T02A in 56J01B, X = 464.741 m, Y = 99.846 m). Obe bukvi sta kazale značilne simptome za okužbo z glivami iz rodu Phytophthora spp., t.j. črni izcedki iz skorje. Prva bukev se je nahajala ob poti in potoku v grabnu in bila je tudi mehansko poškodovana. Druga bukev je bila močno iznakažena zaradi okužbe z glivo Nectria spp. (bukov rak), vrh krošnje je imel ok. 50 % suhih vej, drevo vidno hira. Vzorce iz teh bukev bomo odvzeli v jeseni 2007 in iz njih poskušali izolirati glive povzročiteljice odmiranja, zato prosimo, da jih ohranite.

Slika 4: Rak na bukvi (Nectria spp.) in črni izcedki na skorji – simptom za fitoftore

Poročanje o sušenju velikega jesena in najdbah značilnih simptomov za fitoftore na bukvi, jelšah in drugih drevesnih vrstah spada v sistematičen nadzor škodljivih organizmov za leto 2007.

Sestavil: Nikica Ogris

Direktor: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli

Vodja laboratorija za varstvo gozdov: doc. dr. Dušan Jurc

V Ljubljani, 30. 8. 2007

V vednost:

- Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota, Jošt Jakša , Večna pot 2, 1000 Ljubljana

- Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Ljubljana, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana

- Gozdarska knjižnica

Viri

Jurc D., Jurc M. 2001. Rdeči bor (Pinus sylvestris) se na Golovcu suši zaradi sušice najmlajših borovih poganjkov (Sphaeropsis sapinea). Gozdarski inštitut Slovenije in Gozdarski oddelek BF, Poročevalska, diagnostična in prognostična služba za varstvo gozdov, 3 str.

Ogris N. 2007. Aktualni problemi v varstvu gozdov v Sloveniji 2007. Sestanek vodij odsekov za gojenje in varstvo gozdov ZGS, 21. 6. 2007.

na vrh strani